Dragi nekdo!
Ko gledam nazaj, na današnji dan, pravzaprav ne morem reči, da sem doživel kakšno posebej pomembno stvar. Kakšno stvar, ki bi me zdaj vznemirjala in mi ne bi dala miru ali ki bi me držala v evforiji. Kot vsak dan, nekaj grenkih in nekaj lepih spoznanj, kot vsak dan veliko ljudi, vsak pa s svojo zgodbo. Tiho dekle, ki so ji podarili ne preveč lep smeh. Frizerka in njene stranke in kako rase krompir kar na balkonu. Stara gospa, ki mi je darovala za mašo in pripovedovala o starih dobrih časih. Sto in ena reč na konferenci. Potem obrazi pri maši, eni veseli in nasmejani, drugi zdolgočaseni, tretji nekje v svojem svetu. In tuhtanje, kaj je to »mrva«, ker se mora človek vsak dan naučiti kakšno novo stvar.
Nič posebnega, kajne? Skozi takšnole rutino se lahko človek mimogrede izgubi. Pač hodi svojo pot, ne da bi pogledal desno ali levo ali navzgor, ker je itak vsak dan enako. Isti obrazi, iste obveznosti, isti napori, iste zahteve, iste dolžnosti, ista pravila. Hitro, zelo hitro padeš v to, posebno ko se počasi ustališ in ni kakšnih posebnih dogajanj v tvojem življenju. Kot bi rekel Ekrem Jevrić: »Kuća poso«. To je vse.
In če gledaš ta svoj dan, ki si ga preživel, kot še eden izmed mnogih bolj ali manj podobnih dni, če ne najdeš v njem vsaj nekaj malega, kar ga je naredilo posebnega, kot recimo fantastično lep sončni zahod, vetrič, ki je zavel takoj, ko je sonce zašlo, mačko, ki se je umivala na strehi, fanta, ki je z veseljem zaigral na kitaro, češenj, ki ti jih je kdo prinesel, pogleda, ki te je klical, da se ustavi in poslušaj in spregovori, če nisi videl stvari, ki si jih srečal in ne bodo nikdar več taka, kot so danes, potem si spregledal nekaj pomembnega: samega sebe, ki je bil tudi drugačen kot včeraj, pa je šel mimo tebe.
Res, treba je imeti odprte oči. In prav majhne stvari ti odprejo oči, da res vidiš, da opaziš in da prav zato lahko narediš korak naprej, korak v novost. Zato majhne stvari ustvarjajo človeka.
Majhne stvari so pomembne, da ljubezen ostane mlada. Morda samo ena roža naredi več kot tisoč besed. Majhne stvari ti povejo največ o človeku, ki si ga srečal, morda samo tren očesa ob kaki besedi. Majhne stvari so tiste, ki si jih zapomnimo. Majhne stvari so resnično vredne. Ker se v majhnih stvareh skriva ljubezen. Dovolj za prijateljstvo je na primer tudi ena sama češnja.
Zato sem danes hvaležen za vse majhno. Zaradi njih je dan drugačen kot včeraj. Zaradi njih je edinstven. Zaradi njih sem bogat. Zaradi njih je moje srce večje. Ker sem v majhnih stvareh videl, kako velik je Bog.
Ko gledam nazaj, na današnji dan, pravzaprav ne morem reči, da sem doživel kakšno posebej pomembno stvar. Kakšno stvar, ki bi me zdaj vznemirjala in mi ne bi dala miru ali ki bi me držala v evforiji. Kot vsak dan, nekaj grenkih in nekaj lepih spoznanj, kot vsak dan veliko ljudi, vsak pa s svojo zgodbo. Tiho dekle, ki so ji podarili ne preveč lep smeh. Frizerka in njene stranke in kako rase krompir kar na balkonu. Stara gospa, ki mi je darovala za mašo in pripovedovala o starih dobrih časih. Sto in ena reč na konferenci. Potem obrazi pri maši, eni veseli in nasmejani, drugi zdolgočaseni, tretji nekje v svojem svetu. In tuhtanje, kaj je to »mrva«, ker se mora človek vsak dan naučiti kakšno novo stvar.
Nič posebnega, kajne? Skozi takšnole rutino se lahko človek mimogrede izgubi. Pač hodi svojo pot, ne da bi pogledal desno ali levo ali navzgor, ker je itak vsak dan enako. Isti obrazi, iste obveznosti, isti napori, iste zahteve, iste dolžnosti, ista pravila. Hitro, zelo hitro padeš v to, posebno ko se počasi ustališ in ni kakšnih posebnih dogajanj v tvojem življenju. Kot bi rekel Ekrem Jevrić: »Kuća poso«. To je vse.
In če gledaš ta svoj dan, ki si ga preživel, kot še eden izmed mnogih bolj ali manj podobnih dni, če ne najdeš v njem vsaj nekaj malega, kar ga je naredilo posebnega, kot recimo fantastično lep sončni zahod, vetrič, ki je zavel takoj, ko je sonce zašlo, mačko, ki se je umivala na strehi, fanta, ki je z veseljem zaigral na kitaro, češenj, ki ti jih je kdo prinesel, pogleda, ki te je klical, da se ustavi in poslušaj in spregovori, če nisi videl stvari, ki si jih srečal in ne bodo nikdar več taka, kot so danes, potem si spregledal nekaj pomembnega: samega sebe, ki je bil tudi drugačen kot včeraj, pa je šel mimo tebe.
Res, treba je imeti odprte oči. In prav majhne stvari ti odprejo oči, da res vidiš, da opaziš in da prav zato lahko narediš korak naprej, korak v novost. Zato majhne stvari ustvarjajo človeka.
Majhne stvari so pomembne, da ljubezen ostane mlada. Morda samo ena roža naredi več kot tisoč besed. Majhne stvari ti povejo največ o človeku, ki si ga srečal, morda samo tren očesa ob kaki besedi. Majhne stvari so tiste, ki si jih zapomnimo. Majhne stvari so resnično vredne. Ker se v majhnih stvareh skriva ljubezen. Dovolj za prijateljstvo je na primer tudi ena sama češnja.
Zato sem danes hvaležen za vse majhno. Zaradi njih je dan drugačen kot včeraj. Zaradi njih je edinstven. Zaradi njih sem bogat. Zaradi njih je moje srce večje. Ker sem v majhnih stvareh videl, kako velik je Bog.
Tvoj brat Marko
Komentarji
Objavite komentar