8. dan: Voda sredi puščave
Dragi nekdo!
Verjamem, da so take stvari, kot je nakupovanje oblek, za mnoge punce razvedrilo, morda celo zabava. Zame ni. Zame je to predvsem napor, ki nastopi zaradi nujnosti – ker jih pač moram kupiti iz tega ali onega razloga.
Če ti torej povem, da sem se danes podal v misijo »Obleka za birmanskega botra«, potem veš, da je za mano dolg in naporen dan. Z veliko tekanja in iskanja primernih stvari za nedeljo, ko bom boter. In sredi vsega tega napora, ko sem po nekaj ponesrečenih obiskih trgovin postal že malce siten in brezvoljen, sva se s prijateljico usedla in nekaj popila. Odžejalo me je, mi dalo moči in volje in me spet pognalo v tek. Da sem to misijo uspešno pripeljal do konca in sedaj zelo lepa nova srajca čaka nedeljsko praznovanje.
Saj menda nisi pomislil, da me je odžejala voda, kajne? Ne, seveda ne. Družba moje najboljše prijateljice, njene besede, njena volja, njena potrpežljivost z mano in mojimi muhami (verjemi, ko kupujem obleke, sem res preveč izbirčen). Njeno srce, iz katerega sem pil.
Ko sem se peljal nazaj iz Ljubljane proti Vipavi in gledal na hribe, ki jih je pobelil sneg, sem razmišljal o vsem tem okrepčilu današnjega dne. O tem, koliko mi pomeni to prijateljstvo. Kako bogato je. Kako me polni in prenavlja vedno znova in znova. In kakšno srečo imam, da smem ob njem vedno bolj in bolj postajati človek.
Ta moja prijateljica je res kot voda. Voljna je, preliva se v mojih rokah, hladi me v vročini, odžeja mojo stisko. Pa se vendar ne pusti ujeti. Njen prijatelj sem, a ne njen lastnik. Kadarkoli sem jo poskusil zadržati samo zase, mi je spolzela med prsti. V njej se lahko gledam in vidim natanko to, kar sem. Nič več, nič manj. In kakor vodo tudi to prijateljstvo potrebujem vsak dan. Ker s prijateljem človek postane človek.
Dragocena mi je, ker se ob njej učim, kaj pomeni biti prijatelj. Biti prijatelj pomeni biti blizu. Biti prijatelj ne pomeni se dokazovati, vračati dobrote, ne delati škode, govoriti, biti najboljši in najbolj priljubljen. Biti prijatelj pomeni samo biti blizu. Biti blizu s tem, kar si – ker nimaš ničesar boljšega kot to. Morda meniš, da je to premalo. Naj ti povem: to je največ. Ničesar drugega človek ne bolj potrebuje kot bližine. In prijatelj je najtesnejša bližina. Bližina, ki ne potrebuje besed. Ker je prijatelja izbralo srce, ne razum. Ne besede, ne oči, ne razum. Nikdar torej ne pusti, da bi te kdo prepričal o nasprotnem, kar je spoznalo tvoje srce.
Ker je srce sveto. In tak je tudi tvoj prijatelj.
Verjamem, da so take stvari, kot je nakupovanje oblek, za mnoge punce razvedrilo, morda celo zabava. Zame ni. Zame je to predvsem napor, ki nastopi zaradi nujnosti – ker jih pač moram kupiti iz tega ali onega razloga.
Če ti torej povem, da sem se danes podal v misijo »Obleka za birmanskega botra«, potem veš, da je za mano dolg in naporen dan. Z veliko tekanja in iskanja primernih stvari za nedeljo, ko bom boter. In sredi vsega tega napora, ko sem po nekaj ponesrečenih obiskih trgovin postal že malce siten in brezvoljen, sva se s prijateljico usedla in nekaj popila. Odžejalo me je, mi dalo moči in volje in me spet pognalo v tek. Da sem to misijo uspešno pripeljal do konca in sedaj zelo lepa nova srajca čaka nedeljsko praznovanje.
Saj menda nisi pomislil, da me je odžejala voda, kajne? Ne, seveda ne. Družba moje najboljše prijateljice, njene besede, njena volja, njena potrpežljivost z mano in mojimi muhami (verjemi, ko kupujem obleke, sem res preveč izbirčen). Njeno srce, iz katerega sem pil.
Ko sem se peljal nazaj iz Ljubljane proti Vipavi in gledal na hribe, ki jih je pobelil sneg, sem razmišljal o vsem tem okrepčilu današnjega dne. O tem, koliko mi pomeni to prijateljstvo. Kako bogato je. Kako me polni in prenavlja vedno znova in znova. In kakšno srečo imam, da smem ob njem vedno bolj in bolj postajati človek.
Ta moja prijateljica je res kot voda. Voljna je, preliva se v mojih rokah, hladi me v vročini, odžeja mojo stisko. Pa se vendar ne pusti ujeti. Njen prijatelj sem, a ne njen lastnik. Kadarkoli sem jo poskusil zadržati samo zase, mi je spolzela med prsti. V njej se lahko gledam in vidim natanko to, kar sem. Nič več, nič manj. In kakor vodo tudi to prijateljstvo potrebujem vsak dan. Ker s prijateljem človek postane človek.
Dragocena mi je, ker se ob njej učim, kaj pomeni biti prijatelj. Biti prijatelj pomeni biti blizu. Biti prijatelj ne pomeni se dokazovati, vračati dobrote, ne delati škode, govoriti, biti najboljši in najbolj priljubljen. Biti prijatelj pomeni samo biti blizu. Biti blizu s tem, kar si – ker nimaš ničesar boljšega kot to. Morda meniš, da je to premalo. Naj ti povem: to je največ. Ničesar drugega človek ne bolj potrebuje kot bližine. In prijatelj je najtesnejša bližina. Bližina, ki ne potrebuje besed. Ker je prijatelja izbralo srce, ne razum. Ne besede, ne oči, ne razum. Nikdar torej ne pusti, da bi te kdo prepričal o nasprotnem, kar je spoznalo tvoje srce.
Ker je srce sveto. In tak je tudi tvoj prijatelj.
Tvoj brat Marko
Komentarji
Objavite komentar