Besede za srce

Sedemletna deklica je prišla k svoji mami s pomembnim vprašanjem: »Ali je Bog kot odrasli ali kot starši?« Mama jo je začudeno pogledala, ker sama ni videla nobene razlike. »O, pa je,« ji je odgovorila hčerka. »Odrasli te imajo radi, kadar si priden, starši pa te imajo radi vedno.« Isto vprašanje sem si nekega dne postavljal tudi sam. Naredil sem nekaj zelo slabega. Nekaj tako slabega, da me je bilo sram živeti. A duhovniški poklic je neizprosen. Ravno tak, najslabši, sem moral k maši, ker seveda ni bilo nikogar drugega, ki bi lahko maševal namesto mene. Sem pač mašnik in to je moja služba, še več, moje življenje: biti pri maši z Jezusom, ga držati v rokah, ga jesti, ga deliti ljudem. A to niso tako težke stvari. Veliko težja, ne, najtežja stvar je to, da se Jezus zaupa tem mojim umazanim rokam, da se popolnoma prepusti mojemu grešnemu srcu, in me ima rad, kot bi bil najboljši človek na svetu. In jaz stojim pred njim, gledam, kako me ima rad, in vem, da si tega nikakor ne zaslužim....

www.slo-foto.net Če se začnemo pogovarjati o tem, od kod prihaja zlo, bomo hitro zašli na področje šankovskih debat. Prav kmalu bomo na plano potegnili najprej koruptivne politike, komuniste, tajkune in kaj vem še katere dežurne krivce vsega slabega na tem svetu. Če pa že ne bomo zajadrali med te, se bomo gotovo dotaknili kakega bližnjega človeka, ki ga preklinjamo zaradi katere koli škode, ki nam jo je v življenju prizadejal. Pa ne prihaja od tam. Zlo v naše življenje prihaja preko naših sodb . Kajti prav z njimi naredimo prostor zanj, za ljuljko na naši njivi, v našem življenju. Največja ukana zla je namreč v tem, da je bilo posejano prav zato, da bi začutili željo po tem, da bi ga izruvali. Da bi začeli ljudi, ki ga prinašajo v naše življenje, obsojati. Da bi tudi sami začeli ločevati dobre od slabih ljudi. In da bi tako skupaj s slabim izruli iz njih tudi nekaj dobrega. Kajti obsojanje človeka, ki je slab, v nas sproži sovraštvo do njega. In tako se zlo širi. In bolj kot ...

V. Van Gogh, Sejalec, 1888 Ena najlepših stvari je žitno polje, ki valovi v poletnem vetru. Lepo ga je gledati. A da ni bilo vedno tako lepo, ve le malokdo. Malokdo ve, kolikokrat se je kdo na njem trudil brez uspeha, malodane brez smisla, kolikokrat ga je kdo preklel, odvrgel seme in motiko in obupal nad njim, pa vseeno spet sejal in sejal, zaradi katerega koli razloga že, dokler vendarle po dolgih poskusih ni pognalo in obrodilo. Nihče ne ve, da je žito, ki je zraslo, zraslo iz mnogih semen, tudi iz tistih, ki niso zrasla nikoli. Iz tistih semen, ki so bila zaman. Ampak tudi – ali predvsem zaradi tistih – danes rase žito. Kar sem jaz zdaj, ne bi bil, če ne bi bilo tistih, ki so verjeli vame, tistih, ki so mi odpuščali napake in neuspehe, celo mojo malomarnost in brezbrižnost, in so mi ponujali vedno nove priložnosti, ki so poskušali in poskušali vedno znova; tistih, ki so sejali vame, četudi so vedeli, da bodo morda žalostni, ker bo šlo njihovo seme v prazno, kot bi ga ...

www.hongkiat.com Zgodi se, da se človek utrudi življenja. In to se ne zgodi takrat, kadar ima polne roke dela. Ne, človek se utrudi življenja takrat, kadar se počuti pred njim majhen in nemočen. Kadar ga življenje premetava sem in tja, kadar mu življenje postane pretežko. Iz te izkušnje nemoči se ponavadi rodi jamranje, ki ga je danes povsod polno. Jamranje je znak, da se čutimo nemočne, da smo utrujeni od življenja. In tak občutek je nevaren, ker nam ubija duha, ker nam ubija upanje in prihodnost, ker nam ubija veselje nad življenjem. In brez veselja življenje ni življenje, ker ni rodovitno. Ko nas življenje utrudi, ima Jezus besedo za nas: » Pridite k meni in se pri meni odpočijte .« Vzeti si čas za počitek, dopust, počitnice je nujno. In sicer vzeti si počitnice v Njegovem objemu, kar pomeni: imeti čas za lepoto . Iti v hribe ali na sprehod, občudovati lepoto narave, brati, pogovarjati se, se igrati z otroki, biti razigran, vzeti si čas za mir in tišino. Imeti torej čas, d...