Besede za srce

Pepel, ki si ga na začetku posta potresemo na glavo, je zgovorna, pomembna gesta, spominja nas, da smo iz zemlje (Ps 103,14): iz zemlje, kar pomeni »minljivi«, iz zemlje, kar pomeni »rodovitni«. Kajti naša minljivost ima nek smisel , to je treba dojeti na začetku postnega časa, nek velik, morda nerazumljiv, a vendar nenadomestljiv razlog, in nas s tem spodbuja, naj kratek čas, ki ga imamo na voljo, porabimo za nekaj dobrega, plemenitega, velikega, za to, da se bo na svetu in v zgodovinskem spominu poznalo , da smo živeli. Iz nas lahko klije novo življenje , ko mu pustimo rasti, ko sledimo klicu Boga, ki nas je poklical v življenje – in nas kliče še vedno, vsak dan, vsakič k novemu koraku, s katerim lahko spremenimo stvari.  Najprej tako, da jih spremenimo v sebi .  Spreobrnjenje  Zato je danes na mestu vprašanje, za kaj sploh živimo, to je pogoj, da lahko sploh kaj spremenimo. Za kaj se torej trudimo, za kaj porabljamo svoj čas, priložnost imamo, da tudi čisto statističn...

» Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, ne pridete v nebeško kraljestvo .« (Mt 5,20)  Če nekaj smemo početi, to še ne pomeni, da je to nujno tudi nekaj dobrega . In če je nekaj dovoljeno , se pravi legalno, še ne pomeni, da je to tudi prav . Zato so časi pravnega formalizma, v katerem živimo, tako zelo nevarni. Ker ne preprečujejo zla in ne spodbujajo dobrega.  Zloraba zapovedi  Nekaj podobnega je bilo tudi ravnanje »farizejev in pismoukov«, s katerimi ima Jezus vedno tako velike težave. To so namreč bili ljudje, ki so se do pičice natančno držali Božjih zapovedi, tako zelo, da so tudi Jezusa obsojali, če je na primer ozdravljal na sobotni dan, češ da s tem prelamlja postavo, kar je bilo čisto pravno gledano res. Vendar so to zapoved Izraelci prejeli zato, da bi razumeli, da je sobotni počitek nekaj sveto pomembnega, ne pa zato, da bi jim zapoved prepovedala delati nekaj dobrega. Toda ravno ta primer kaže, kako se lahko postavo, zapovedi,...

Evangelij o Jezusovih učencih, ki so sol in luč sveta, od nas zahteva, naj nekoliko pretehtamo svojo identiteto. Kajti Jezus v njem izreče nekaj, kar nas preprosto mora prepričati, da je za svet biti Jezusov učenec nekaj ključnega. »Bodite moji učenci,« pravi Jezus, »kajti to je za svet enako pomembno, kot imeti sol v juhi ali imeti luč v temi.« Zelo pomembno, torej. Zato je pomembno vedeti, kaj pomeni biti Jezusov učenec, se pravi, kaj pomeni biti sol in kaj pomeni biti luč sveta.  Anonimnost ali izstopanje?  Najprej razčistimo: ne gre nujno za to, da se njegove učence opazi . Glede na to, kako Jezus razloži ti dve podobi, bi lahko rekli, da to pomeni preprosto biti prisoten v tem svetu, neobremenjujoč se s tem, ali si naredil kaj opaznega ali ne, ker je to, da slediš Jezusu in živiš tako, kot uči, preprosto nekaj, kar se pozna samo od sebe. Da samo s svojo prisotnostjo v svetu pustiš neko sled , neko spremembo, pa četudi gre za zelo majhno spremembo.  To pa je nekaj pov...

Morda je presenetljivo, kaj želi Bog v teh naših pretečih časih negotovosti in kazanja mišic od nas : »Spreobrníte se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« (Mt 4,17) Presenetljivo, ker smo namreč prepričani, da je to stvar, ki jo Bog želi od drugih ljudi, se pravi od tistih, na katere sami kažemo s prstom kot odgovorne za stanje našega sveta. Toda za stanje našega sveta smo odgovorni vsi, ki živimo v njem. Vsi smo na istem čolnu. In čeprav ta »spreobrnite se« odmeva v srcih vseh ljudi, to verjamem, bi bilo vseeno najbolj napačno, da bi ga zavestno preslišali tisti, ki ga imamo priložnost slišati tudi naglas, češ da ni namenjen nam.  Toda to Jezus danes govori nam. Morda najprej nam. In kaj želi od nas?  »Spreobrnite se« pravzaprav ni nič drugega kakor klic k drugačnosti , k drugačnosti, ki edina še lahko drži stvari v ravnovesju, da ne bi podivjale. Da bi bolje razumeli, kaj to pomeni, Jezus dvema učencema to prevede v še nekoliko bolj konkreten jezik: »Hodíta za meno...

»Ta je tisti. Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim« (Jn 1,30.32) To je bolj pomembna izjava Janeza Krstnika, kot si na prvi pogled mislimo. S tem je namreč povedal, da sam človeka ne presoja na podlagi lastnega vrednotenja, niti mnenja okolice, niti družbenega statusa, niti na podlagi tega, s čimer se mu predstavlja sam, temveč po nasvetu Svetega Duha . In znati to je posebna vrlina, ki ustvarja dobre odnose. Kajti samo v njem s svojimi odnosi ravnamo pravilno . Kajti prav rado se zgodi, da ljudje postanemo zasvojeni z razpoloženjem drugega. Ljudje ob nas pa morajo ohraniti svojo stabilnost, neodvisno od našega razpoloženja, mi pa tudi.  Potreba po duhovnosti  Za to pa je potrebna določena notranja trdnost. Duhovna trdnost, ki se vzpostavi samo z zadostnim časom za molitev in za notranjo uglašenost. Da je Janez zmogel prav videti Jezusa in tudi pravilno obnašati do njega, je moral prebiti veliko ur v tihoti puščave, moral je veliko časa posveti...

» Spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost. « (Mt 3,15)  V Jezusovem dejanju – da se namreč želi dati krstiti – je nekaj precej težko razumljivega. S tem se je namreč Božji Sin postavil v vrsto ljudi, ki priznavajo svoje grehe – temu je bil namreč namenjen Janezov krst – čeprav jih sam ni imel. Zato Jezus Janezovega krsta ni potreboval. Mu je pa pred tem dejanjem nekaj odkrito povedal: »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost.« (Mt 3,15) Za pravičnost je torej šlo pri tem Jezusovem dejanju.  Vsi smo grešniki  Postaviti se v vrsto z grešniki v Jezusovem primeru pomeni povedati, da zato, ker je Božji Sin, še ni nekaj posebnega, da zaradi tega nima nekih privilegijev. Jezus je tako s tem povedal, da zanj popolnoma enako veljajo ista pravila in zapovedi kakor za koga drugega. In to je zelo dobrodošla gesta. Kajti ljudje si običajno svoje vrednosti ne gradimo tako, da se postavljamo v vrsto z drugimi, enako vrednimi ljudmi, temveč da iz nje...