Napolniti samoto
26. dan posta Nikdar ne bomo dovolj dobro spoznali dragocenosti trenutka, ko komu napolnimo samoto ... Saj v Rimu nisem sam. Veliko pogledov, veliko pozdravov, veliko mimohodov in veliko klepetov, a tako malo pogovorov in tako malo srečanj, tako malo je človeškega na teh naših vsakdanjih križiščih. Danes pa ni bilo tako. Danes me je obiskal prijatelj. Iste ulice so drugačne in isti sladoled slajši, isto sonce sije močneje in več je ptic in rož, kadar greš v Rimu s kom v korak. In ne samo v Rimu. Ena od dediščin prebivanja v Rimu je odločitev, da bom šel večkrat h komu na obisk. Nikdar namreč ne bomo dovolj dobro spoznali dragocenosti trenutka, ko komu napolnimo samoto.