Grenko zdravilo

15. dan posta


Nekatera spoznanja o sebi so zelo grenka.

Ne zdi se mi smiselno, da se zjutraj odpre luč, ko pridemo v zakristijo. To pa zato, ker je zjutraj zdaj že precej svetlo in glede na to, da ima zakristija okno, luči ne potrebuješ. Zato sem jo danes po maši, ko jo je nekdo prižgal (mislil sem, da preprosto iz navade), šel zapret.

Ta, ki jo je prižgal, mi je takrat rekel: "Devi rispettare altre persone." (Spoštovati moraš druge ljudi.)

Z drugimi besedami, "Ni vedno prav samo tako, kot misliš ti."

Zbodlo me je, a je res tako. Veliko se borim za svoje pravice in v tej svoji boreči se drži iz svojih misli izpustim druge ljudi. Morda kdo drug nosi v sebi druge, meni nepoznane razloge za stvari, ki jih počne. Ampak v svoji zaverovanosti v svoj prav preprosto ni prostora za druge možnosti. Vse mora biti vedno tako, kot se meni zdi prav.

Zato so me te besede zabolele - kot zaboli injekcija proti okužbi. Hvala, dragi prijatelj, za to tvoje zdravilo.


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro