Spomladanska utrujenost
19. dan posta
Najtežja stvar pri tem, da postajaš vedno starejši, je, da ne moreš sprejeti, da se - čeprav je duh še mladosten - telo vendarle stara. In da pri določenih stvareh kondicija preprosto ne pomaga. Da imaš nekje svojo mejo, če povem drugače, mejo, ko moraš priznati svojo nemoč - in da je ta meja tam, kjer si to najmanj želiš. Da si utrujen takrat, ko je najmanj primeren čas za to.
Še vedno sem sredi razmišljanja, zakaj le me je tako strašansko zagrabilo v hrbtu, da to bolečino nosim še 14 dni po tem, ko se je prvič pojavila. Seveda, ker nimam časa počivati. Ker nimam časa delati razgibalnih vaj za moj od sedenja (recimo raje zgrbljenosti pred knjigami in ekranom) in prenašanja težkih knjig tako zelo izmučeni hrbet. Nekoč pride račun za vse to, kar smo sebi odvzeli. Telo nam daje pomembnejša sporočila, kot si mislimo. Sporočila, ki zadevajo naš slog življenja.
Ustavimo se.
To, se mi zdi, je sporočilo spomladanske in vsake druge utrujenosti. Poslušajmo svoje telo. Brez slabe vesti si odpočijmo. Če to čutimo, to tudi potrebujemo. Tudi duh in duša nam bosta hvaležna, ne samo izmučeno telo. Da ne govorim o ljudeh, ki jih boste srečali. Osvobodili jih boste svoje slabe volje in napetosti.
Najtežja stvar pri tem, da postajaš vedno starejši, je, da ne moreš sprejeti, da se - čeprav je duh še mladosten - telo vendarle stara. In da pri določenih stvareh kondicija preprosto ne pomaga. Da imaš nekje svojo mejo, če povem drugače, mejo, ko moraš priznati svojo nemoč - in da je ta meja tam, kjer si to najmanj želiš. Da si utrujen takrat, ko je najmanj primeren čas za to.
Še vedno sem sredi razmišljanja, zakaj le me je tako strašansko zagrabilo v hrbtu, da to bolečino nosim še 14 dni po tem, ko se je prvič pojavila. Seveda, ker nimam časa počivati. Ker nimam časa delati razgibalnih vaj za moj od sedenja (recimo raje zgrbljenosti pred knjigami in ekranom) in prenašanja težkih knjig tako zelo izmučeni hrbet. Nekoč pride račun za vse to, kar smo sebi odvzeli. Telo nam daje pomembnejša sporočila, kot si mislimo. Sporočila, ki zadevajo naš slog življenja.
Ustavimo se.
To, se mi zdi, je sporočilo spomladanske in vsake druge utrujenosti. Poslušajmo svoje telo. Brez slabe vesti si odpočijmo. Če to čutimo, to tudi potrebujemo. Tudi duh in duša nam bosta hvaležna, ne samo izmučeno telo. Da ne govorim o ljudeh, ki jih boste srečali. Osvobodili jih boste svoje slabe volje in napetosti.
Komentarji
Objavite komentar