I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

V mladih brezah tiha pomlad,

v mladih brezah gnezdijo sanje -

za vse tiste velike in male,

ki še verjejo vanje.

Za vse tiste, ki jim nemir v očeh

zasije ob prvem pomladnem cvetu,

za tiste, ki se srce razboli jim,

ko dež zašumi v marčnem vetru,

za vse, ki dolgo dolgo v večer

na oknu zamišljeni preslonijo

in sami ne vejo, kaj čakajo

in po čem hrepenijo.

O, v mladih brezah je tisoč sanj,

pomladi in zastrtih smehljajev,

kot v pravljicah Tisoč in ene noči

iz daljnih, prečudnih krajev.

O, v mladih brezah je tisoč življenj

za vse tiste, ki ne znajo živeti

in le mimo življenja gredo

kot slepci in zagrenjeni poeti.