Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na december, 2011

Pridi k nam tvoje kraljestvo

Nekje v začetku adventnega časa se mi je ob razočaranju, ki sem ga doživel, kar samo od sebe zapisalo: »Pridi k nam tvoje kraljestvo.« Ne da bi vedel, sem zapisal temeljno stvar, ki jo je potrebovala moja negotovost, moj skorajšnji obup, moje težko premišljevanje: »Pridi k nam tvoje kraljestvo.« Danes, mesec po tem, znova premišljujem o tem stavku. Res je v meni storil nekaj pomembnega. Z njim sem prosil Boga, naj prevzame mojo prihodnost v svoje roke, ker sem se ob njej čutil povsem nemočnega in nebogljenega. In gledam, kako me je to pomirilo. Gledam, kako so se stvari odvile drugače, kot sem si predstavljal, kako so stekle v smeri dobrega. Gledam in vidim, da je tisti stavek obrnil moj svet. Da je bil ta stavek zame božič: rojstvo nečesa majhnega, komaj zaznavnega, rojstvo majhnega otroka, a vendar rojstvo Boga v mojem času. Morda se bo to komu zdelo smešno in neverjetno, celo naivno ali zaslepljeno – kot se je komu tistega dne zdel takšen tudi moj stavek. Kot se je komu gotov

Sveta noč

Tista noč. Morala je biti trda, nepredirna noč. Tako dolga, da se je ljudi polotil strah pred svojim lastnim življenjem. Tako globoka, da se je z obupom zalezla v najgloblje pore srca. Tako težka, da je premagala upanje po pravičnosti, po miru, po veselju, po Bogu. Noč, dolga noč ... sveta noč. Tista noč, da, prav ta, ista noč, je bila sveta noč. Ker je bila noč, ko sta se srečala človek in Bog. Ker je bila noč, ki je prinesla človeku najlepše, najbolj odrešujoče oznanilo vseh časov: » Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam velíko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod .« Ljubezen ni samo beseda. Ljubezen je meso, resnična je in ime ji je Emanuel: Bog, ki ni obupal nad človekom, Bog, ki človeka ljubi, Bog, ki je in ki bo vedno z nami. Tista noč je tudi noč našega časa, tudi noč naših vprašanj, naših obupov, naših težav in trpljenja. In tudi naša noč je sveta noč. Sveta, ker se nas v njej dotika Bog. Sveta, ker v njej in z

Vesel božič!

Sveta tišina

Zapisek na rob svetega večera Molčeči so še edini košček krščanstva, kar ga imamo . (Sören Kierkegaard) Sedel sem ob računalniku in se trudil, da bi za voščilo prijatelju skupaj postavil par besed, ki bi povedale nekaj več, ki bi vsaj dale zaslutiti, kaj mu ob njegovem praznovanju zares želim. Ni šlo. Moje misli so bile kot dan, ki se je počasi razgubljal v oblakih, dan, ki ga je burja stisnila ob zid. Tisti trenutek se je zunaj nekaj premaknilo in mojo sobo je objela medla, a toplo rumena svetloba. Odvlekel sem se k oknu in občudoval čudež tega dneva, sonce, ki se je prebilo čez oblake, da bi, tik preden zdrsne čez obzorje, pobožalo mojo dušo. In sem umolknil. Umolknil in samo gledal, v hvaležni zamišljenosti, brez misli, brez besed. Svet trenutek se rodi, ko se začne tišina. Take svetosti, ki sem jo doživel tisti trenutek, je potrebovalo moje srce, da je našlo prave besede. Tisti trenutek mi je spremenil dan, postavil ga je v popolnoma drugačno luč. Ali bolje rečeno –

Kamor Bog hoče

Vedno znova, ko premišljujem o Mariji, me preseneča njena vera. Njena vera v težkih časih, njena vera v vseh težkih položajih, v katerih se je znašla. Njena vera in zaupanje v Boga v Božjih presenečenjih, ki so se ji dogajala – tako kot se v življenju vedno dogajajo tudi nam. Naj nekoliko pojasnim. Marija je bila zaročena. Do poroke s svojim možem, Jožefom, je morala ostati devica, čista. Nihče ni dvomil, da bo Marija držala svojo obljubo. Bila je izjemno dekle, zvesto dekle na dobrem imenu. Živela je mirno in je natančno vedela, kam in kako. Potem pa to Božje presenečenje. Rodila bo sina. Od Svetega Duha. Stvar, ki se še ni in se ne bo nikdar več zgodila. Kdo ji bo verjel? Nihče, seveda. In njena lepa podoba pred ljudmi? Saj lahko slišimo govorice: »Nikoli si nisem mislil, da je ona taka.« Pa ne samo to. To bi se še dalo nekako prenesti. Toda zaročenki, ki je bila noseča pred poroko, je bila usoda že napisana: kamenjanje do smrti. Bil je to trenutek popolne tišine. Trenutek vzne

Jaz sem glas

»Kdo si ti?« »Jaz sem glas.« Ne mesija, ne Elija, ne prerok. Glas. Ne moč, ne sila, ne velikost, ne modrost. Glas. Samo glas. To pravi Janez o sebi. Glas, ki je droben, šibak, ranljiv, glas, ki je nepomemben, ki ne vzbuja pozornosti. A glas, ki govori in ki ga bo slejkoprej slišal vsak. Ker je glas o rešitvi, o Bogu, ki prihaja. O mojem Bogu, ki rešuje. Glas, na katerega mora vsakdo odgovoriti. Ker vsakdo išče Boga. Ker vsakdo išče rešitev. Ta glas je naše krščanstvo. Morda si ne predstavljate, kakšno moč ima en sam glas, en sam drobcen nepomemben glas, če je to glas, ki veruje. Ne glas, ki prepričuje, ne glas, ki vsiljuje, niti ne glas, ki se bojuje. Glas, ki veruje. Tak glasek obrača srca. Obrača svet. Ne verjamete? Dokaz za to je Janez. Nepomembni Janez v puščavi, kjer ni žive duše in kamor priteče sveža voda. In k njemu pridejo množice. Čudno. Ni imel kakih izjemnih retoričnih sposobnosti. S kameljo obleko in pasom, z brado in razmršenimi lasmi tudi ni kazal kakšne posebne

Več Boga, prosim

Pogrešate v teh dneh kakšno dobro novico? Z evangelistom Markom jo imava za vas: » Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina. « (Mr 1,1) Gre za začetek odrešenja, ne za začetek knjige. Gre za »dobro novico« v tem hudem času. Za »dobro novico« človeku, ki je omagal, ki se je izgubil na poti. In ta »dobra novica« je Jezus Kristus. Odrešenik. Oseba, ne ideologija. Človek, ne filozofija. Bližina, ne nauk. Nekdo. Nekdo, ki mu je mar. Bog, ki mu je mar. To je dobra novica. Novica, ki vse postavi v drugačno luč. Novica, ki pravi, da človek ni sam in da mora samo preusmeriti pogled, da bo videl, da je to res. Novica, ki je resnica. Novica, ki tolaži, ki obljublja in je v svojih obljubah zvesta. Drugačna novica, kajne? A zakaj bi verjel? Zakaj bi zaupal tejle novici, če me je že toliko drugih podobnih novic razočaralo? Novic, ki so nekaj obljubljale, pa tega niso dale ... Ta je drugačna. Izvira v resničnosti. V tvoji resničnosti. V tvoji situaciji, na tvojih razpotjih, v tvojih p