Še enkrat biti človek
Hrana za lačnega in pijača za žejnega, obleka za nagega in streha za gosta, obisk za bolnega in zaprtega. To je to. To je bolj ali manj povzetek krščanstva. Vse ostale opombe, razlage in dodatke, »razen« in »ampak«, ki bi nam pomagali izmakniti se vsemu temu, smo dodali sami. Seveda so ti naši dodatki normalni. Vsak se boji človeka, ki trka na naša vrata. Neprijeten je. Nekaj našega bi rad. Zato nam je težko in zato pred njim zapiramo vrata. Prepih nam delajo, motijo mir in naše toplo življenjce. Oni pa trkajo kar naprej in nam hladijo ognjišča … Zaradi njih je krščanstvo težko. Ker naj bi bilo to neskončno in neusmiljeno trkanje – trkanje Boga. Tako je hotel Kristus: naj razumemo berače našega življenja kot njegov obisk. Njegov prihod v naše življenje. Zato prilika o tistem zadnjem dnevu – kot prav tako tudi tisti vznemirjajoči ljudje našega življenja – tudi niso grožnja, da bomo šli v pekel, če jim ne bomo postregli. Nikakor. Je samo opomin, da bi videli stvari, ki se jih morda ...