Še enkrat biti človek


Hrana za lačnega in pijača za žejnega, obleka za nagega in streha za gosta, obisk za bolnega in zaprtega. To je to. To je bolj ali manj povzetek krščanstva. Vse ostale opombe, razlage in dodatke, »razen« in »ampak«, ki bi nam pomagali izmakniti se vsemu temu, smo dodali sami. Seveda so ti naši dodatki normalni. Vsak se boji človeka, ki trka na naša vrata. Neprijeten je. Nekaj našega bi rad. Zato nam je težko in zato pred njim zapiramo vrata. Prepih nam delajo, motijo mir in naše toplo življenjce. Oni pa trkajo kar naprej in nam hladijo ognjišča … Zaradi njih je krščanstvo težko. Ker naj bi bilo to neskončno in neusmiljeno trkanje – trkanje Boga.

Tako je hotel Kristus: naj razumemo berače našega življenja kot njegov obisk. Njegov prihod v naše življenje. Zato prilika o tistem zadnjem dnevu – kot prav tako tudi tisti vznemirjajoči ljudje našega življenja – tudi niso grožnja, da bomo šli v pekel, če jim ne bomo postregli. Nikakor. Je samo opomin, da bi videli stvari, ki se jih morda sploh ne zavedamo: da živimo v peklu vse dotlej, dokler teh ljudi ne pustimo v svoja življenja. Da smo v peklu, dokler ni vsaka oseba okoli nas vredna od nas prejeti nečesa človeškega. Da smo v peklu, dokler nismo ljudje in dokler niso ljudje tudi ljudje okoli nas.

Vsakič, ko berem to priliko, mi je nerodno in me je sram. Mislim si, da je to, da mi povzroči rdečico na licih, tudi njen namen. Takole, si predstavljam, človek ob vsem skupaj preživi, ohrani svojo občutljivost in ljubezen: ko se sooča z neprijetnostmi svojega življenja in se pred njimi odloči spet, še enkrat biti človek.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več