Tone Pavček, Take dežele ni

Lepa je moja dežela. Bridkosti polna.

Sèm je stvarnik sejal nemir

in lepoto, ki je skoraj popolna,

in žalost, kot je ni na svetu nikjer.

Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna,

nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug,

nikjer ni nikoli tako bledikava zarja

skozi stoletja ohranjala up.

Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom,

ne veseljačijo tako dolgo v jesen

in nikjer ne kriče še pod betonom

o zelenem spominu svojim ljudem.

Nikjer niso hoste tako skrivnostne

z brezni in grapami, ki jih je zlo

polnilo s trupli, da njih belo okostje

sije potomcem v neprijazno temò.

Lepa je moja dežela. Lepa do muke.

Samo tu gruli prsteno grlo rim.

Samo tu so tudi groze manj hude.

Samo tu lahko živim.