Blagoslova prosim
Po svoji razmetani sobici sem se sprehodil in nad naloženo mizo in prašno polico, nad razkopano posteljo in polno omaro sem zamahnil s kadilom in blagoslovljeno vodo. Nad vsem! Nad preteklostjo in prihodnostjo s tem drobcem sedanjosti, ki ga imam v rokah.
Blagoslova prosim, ker potrebujem blagoslova. Sicer to leto, ki se danes rojeva, ne bo novo, ampak še enkrat staro leto. Še eno tako kot so bila vsa poprej. Veliko bom jamral in velikokrat ranil, veliko bom jezen in velikokrat žalosten, velikokrat sebičen in velikokrat slep. Na veliko bom ponavljal to, kar sem delal že doslej. In moje zamere, sovraštva, zaverovanosti, moje misli in besede, moje odločitve in dejanja bodo še vedno eni in isti običaji, ki jih ponavljam v nedogled, ne da bi vedel, zakaj; ene in iste kletke, iz katerih ne morem ven.
Prava novost v življenju je pravzaprav Bog. Drugo je vse po starem. Ljudje ne maramo sprememb, čeprav jih potrebujemo. Bog trka na naša vrata velikokrat in na veliko načinov (Heb 1,1), in da, niso vsi prijetni, morda celo nobeden od njih. Toda vedno ko trka, trka z njim njegov blagoslov. Novost je naš blagoslov. In kdor si ga upa spustiti v svoje življenje, v svojo razmetano sobo, med svoje dvome in slabosti in majhnosti, bo zmogel korak naprej. V svobodo.
Blagoslova želim v tem letu. Da bi zmogli iz preteklosti stopiti v sedanjost.
Blagoslova prosim, ker potrebujem blagoslova. Sicer to leto, ki se danes rojeva, ne bo novo, ampak še enkrat staro leto. Še eno tako kot so bila vsa poprej. Veliko bom jamral in velikokrat ranil, veliko bom jezen in velikokrat žalosten, velikokrat sebičen in velikokrat slep. Na veliko bom ponavljal to, kar sem delal že doslej. In moje zamere, sovraštva, zaverovanosti, moje misli in besede, moje odločitve in dejanja bodo še vedno eni in isti običaji, ki jih ponavljam v nedogled, ne da bi vedel, zakaj; ene in iste kletke, iz katerih ne morem ven.
Prava novost v življenju je pravzaprav Bog. Drugo je vse po starem. Ljudje ne maramo sprememb, čeprav jih potrebujemo. Bog trka na naša vrata velikokrat in na veliko načinov (Heb 1,1), in da, niso vsi prijetni, morda celo nobeden od njih. Toda vedno ko trka, trka z njim njegov blagoslov. Novost je naš blagoslov. In kdor si ga upa spustiti v svoje življenje, v svojo razmetano sobo, med svoje dvome in slabosti in majhnosti, bo zmogel korak naprej. V svobodo.
Blagoslova želim v tem letu. Da bi zmogli iz preteklosti stopiti v sedanjost.
Moj in Njegov odgovor - na božičnico 2016.
OdgovoriIzbriši• Dvomiš vase?
• Dvomiš v sposobnosti in darove, ki so bili ob rojstvu po božji dobrohotnosti položeni v tvoje naročje?
• Dvomiš v ljudi, ki jih srečuješ v družini?
• Dvomiš v sodelavce, sosede in prijatelje? Dvomiš, da lahko kaj drobnega spremeniš v svojem življenju?
• Dvomiš – in se bojiš, da boš zavrnjen, deležen posmeha in pripomb?
• Dvomiš celo vame, ki sem tu, da prepevam s teboj?
Ne dvomi, danes se bom rodil in bom živel – večno bom s teboj.
Ne samo v jaslicah,
• tudi v tvoji otroški preprostosti in zapletenem odraščanju;
• v tvoji moči in šibkosti;
• ob ljudeh, ki te nočejo;
• ob ljudeh, ki te zavračajo in smešijo.
Da, s teboj sem v bolezni in zdravju, v ljubezni in spoštovanju vse dni tvojega življenja.
Naj me tvoj glas slavi iz srca; naj iz grla zapoje tvoja duša.
Še dvomiš?
Ne boj se! Tudi tebe potrebujem v tvojem strahu in neodločnosti. Tudi s teboj bi rad temu svetu sporočil, da živim, da te ljubim in vodim.
Ne boj se in ne dvomi! Skupaj zmoreva vse.