14. dan: Kar te ne ubije, te okrepi
Dragi nekdo!
Navsezgodaj, ravno po jutranji molitvi v kapeli, sem odkril, da so srne spet pojedle cvetove vrtnic, ki so bili ravno na tem, da se odprejo in se pokažejo v vsej svoji lepoti. Malodane razjarjen sem se napotil proti jedilnici, z eno samo mislijo: to bo vojna, srne, to bo vojna!
Tekom dopoldneva sem počasi padel v malodušje, da tako ali tako nima nobenega smisla boriti se, ker jih pač ne bom mogel odgnati. In da bom iz razočaranja kar požagal vse vrtnice in se pač vdal v to, da z vrtnicami na tem pustem zidu za kapelo, kjer bi lahko nastala hvalnica stvarstva, pač ne bo šlo.
Potem pa se mi je zgodila zanimiva stvar. V pralnici vsako dopoldne odmeva, včasih hrešči, glasba z Radia 1. Zadnje čase ga ne poslušam več, ker ima vedno iste komade in na milijone reklam, naše čistilke in perice pa so mu očitno še zveste. Tako je bilo tudi danes. Šel sem proti jedilnici (kako zanimivo, ista smer kot zjutraj, ko mi je v glavi odmevala vojna napoved srnam) in na poti me je iz zvočnikov požgečkala pesem Kelly Clarkson Stronger. Če sem prav natančen, mi je na uho prišel ravno za moje počutje zelo pomemben refren te pesmi: »What doesn't kill you, makes you stronger.«
Kaj lahko naredi ena sama pesem! Šel sem nazaj v sobo, se usedel za računalnik in se spravil k iskanju odganjalca divjadi. Deer repellent se temu reče po angleško, ker ima slovenščina premalo ustreznih rešitev. Hotel sem nekaj naravnega. In sem ga dobil. En jajčni rumenjak, žlička pecilnega praška in liter vode. Baje da jajca srnam odurno smrdijo še tedne po tem, ko jih človek niti ne zavoha več. Bom poskusil. Jutri grem v nabavo.
Kar malo presenečen sem nad sabo, da sem bil sposoben tega iskanja. Večkrat se mi zgodi, da pač odneham in se ne trudim, če mi kakšna stvar ne gre tako, kot sem si zamislil ali pričakoval ali če sem v svojem delu potolčen. Ampak tele moje vrtnice se vseeno po vsakem obisku srn vedno znova in znova spravijo k sebi in se odločijo za nove in nove cvetove. Poskusimo še enkrat vzcveteti, pa četudi še enkrat pride srna in ga pozoblje. Kakšen smisel le ima to neumno vztrajanje?
Mislim, da ne gre za profit. Mislim, da ne gre za ponos. Če bi šlo za to, se vrtnice že dolgo po prvi uši, ki jih je napadla, ne bi več trudile. Mislim preprosto to, da vrtnica pač mora vzcveteti. Da mora to storiti, ker drugače ne zna živeti. Ker je to njeno poslanstvo – da zacveti, zadiši in me razveseli. In ne bo nehala, dokler tega ne bo storila. Vedno znova in znova bo poskušala, na tak ali drugačen način. Ni pomembno, kako bo to storila, temveč, da bo. In bo. »What doesn't kill you, makes you stronger.«
Kar te ne ubije, te okrepi. Da ti nove izkušnje, nova spoznanja, nove modrosti, nove načine. Bolj odprte oči, več pazljivosti, nove rešitve. Morda postaneš celo nov človek, boljši, močnejši. Če imaš v sebi cilj, boš našel pot. Slejkoprej jo boš našel. Če je cilj toliko pomemben. Če pa ni, poišči takega, ki bo pomemben. Najpomembnejši, pravzaprav.
Navsezgodaj, ravno po jutranji molitvi v kapeli, sem odkril, da so srne spet pojedle cvetove vrtnic, ki so bili ravno na tem, da se odprejo in se pokažejo v vsej svoji lepoti. Malodane razjarjen sem se napotil proti jedilnici, z eno samo mislijo: to bo vojna, srne, to bo vojna!
Tekom dopoldneva sem počasi padel v malodušje, da tako ali tako nima nobenega smisla boriti se, ker jih pač ne bom mogel odgnati. In da bom iz razočaranja kar požagal vse vrtnice in se pač vdal v to, da z vrtnicami na tem pustem zidu za kapelo, kjer bi lahko nastala hvalnica stvarstva, pač ne bo šlo.
Potem pa se mi je zgodila zanimiva stvar. V pralnici vsako dopoldne odmeva, včasih hrešči, glasba z Radia 1. Zadnje čase ga ne poslušam več, ker ima vedno iste komade in na milijone reklam, naše čistilke in perice pa so mu očitno še zveste. Tako je bilo tudi danes. Šel sem proti jedilnici (kako zanimivo, ista smer kot zjutraj, ko mi je v glavi odmevala vojna napoved srnam) in na poti me je iz zvočnikov požgečkala pesem Kelly Clarkson Stronger. Če sem prav natančen, mi je na uho prišel ravno za moje počutje zelo pomemben refren te pesmi: »What doesn't kill you, makes you stronger.«
Kaj lahko naredi ena sama pesem! Šel sem nazaj v sobo, se usedel za računalnik in se spravil k iskanju odganjalca divjadi. Deer repellent se temu reče po angleško, ker ima slovenščina premalo ustreznih rešitev. Hotel sem nekaj naravnega. In sem ga dobil. En jajčni rumenjak, žlička pecilnega praška in liter vode. Baje da jajca srnam odurno smrdijo še tedne po tem, ko jih človek niti ne zavoha več. Bom poskusil. Jutri grem v nabavo.
Kar malo presenečen sem nad sabo, da sem bil sposoben tega iskanja. Večkrat se mi zgodi, da pač odneham in se ne trudim, če mi kakšna stvar ne gre tako, kot sem si zamislil ali pričakoval ali če sem v svojem delu potolčen. Ampak tele moje vrtnice se vseeno po vsakem obisku srn vedno znova in znova spravijo k sebi in se odločijo za nove in nove cvetove. Poskusimo še enkrat vzcveteti, pa četudi še enkrat pride srna in ga pozoblje. Kakšen smisel le ima to neumno vztrajanje?
Mislim, da ne gre za profit. Mislim, da ne gre za ponos. Če bi šlo za to, se vrtnice že dolgo po prvi uši, ki jih je napadla, ne bi več trudile. Mislim preprosto to, da vrtnica pač mora vzcveteti. Da mora to storiti, ker drugače ne zna živeti. Ker je to njeno poslanstvo – da zacveti, zadiši in me razveseli. In ne bo nehala, dokler tega ne bo storila. Vedno znova in znova bo poskušala, na tak ali drugačen način. Ni pomembno, kako bo to storila, temveč, da bo. In bo. »What doesn't kill you, makes you stronger.«
Kar te ne ubije, te okrepi. Da ti nove izkušnje, nova spoznanja, nove modrosti, nove načine. Bolj odprte oči, več pazljivosti, nove rešitve. Morda postaneš celo nov človek, boljši, močnejši. Če imaš v sebi cilj, boš našel pot. Slejkoprej jo boš našel. Če je cilj toliko pomemben. Če pa ni, poišči takega, ki bo pomemben. Najpomembnejši, pravzaprav.
Tvoj brat Marko
To si za mene danes pisal? :) Hvala ti za te besede!
OdgovoriIzbriši