Rožnata
Barve Rima #3
Kako lepo je imeti nekaj, kar pričakuješ!
Veselim se pomladnih večerov. Tako lepi so. Pri nas ne diši po akaciji in po travniških rožah, niti se ne v pomladnih večerih zmanjša promet ob naši hiši. A je vendarle vsak pomladni večer v Sloveniku tako lep. Za drobcenim vrtom na zahodni strani našega poslopja je rožnata hiša, v njej pa prebiva deklica, ki vsak večer glasno poje. Vsak večer nestrpno čakam, da se bo oglasila. Tako zelo me razveseli, ko jo slišim.
Če bi njeno petje poslušal kdo s strogim pogledom na glasbo, bi gotovo dejal, da gre za navadno dretje, ki nima nobene skupne točke z glasbo. Saj se niti ne razume, kaj poje. Zame pa je to petje, najlepše petje, ki ga premore človek, tako lepo in dragoceno kakor žvrgolenje kosa in škorca na naši strehi, lepše od marsikaterega šolanega pevca, ki z namrgodenim obrazom misli, da zna peti, ker zapoje vse tako, kot piše na papirju. Ker skrivnost njenega petja ni v notah ali melodiji, ampak v tem, da v petju uživa. Da je njeno petje veselje. Da njeno petje ne gre skozi glavo, temveč naravnost iz srca - v moje srce.
Ja, to njeno večerno kričanje je lepo petje, ne ker je popolno, ampak ker je otroško. Lepota namreč ni v popolnosti, temveč v otroškosti neke stvari. In tega ne mislim dokazovati. Ker vsi vemo, da je tako. In meni je ta lepota nekaj najbolj čistega, kar premore naš svet. Najdragocenejši biser.
Še nikoli je sicer nisem videl. Vsak večer stegujem glavo čez zelenje, a je ne opazim. Pa si jo vendar predstavljam v rožnati oblekici, z rožnatimi lički, posejanimi s drobnimi pegami, ki tako prisrčno pašejo k njenemu navihanemu nasmehu in prifrknjenemu nosku. Kot oglje črni lasje se zvijajo v drobne kodre in nežni pomladni vetrc jih podi sem in tja, kot klasje na žitnem polju. Zakaj si predstavljam prav tako? Ne vem. Takšno jo v meni naredi njeno petje. Naredi jo lepo. In sploh me ne zanima, kakšna je videti. Jaz vidim njeno srce. In to mi zadostuje.
...in skozi tvoje pisane besede mi spoznavamo, skoraj vidimo v tvoje srce ... :)
OdgovoriIzbrišiWaaw :) Lepo je tole prebrat po bolj ko ne slabem dnevu... :)
OdgovoriIzbrišiDragi Marko,
OdgovoriIzbrišiopravičujem se, ker si dovoljujem klicati vas tako osebno,po imenu. Velikokrat, ko prebiram vaše besede, tiste, ki "ne grejo skozi glavo, temveč naravnost iz srca - v moje srce", si rečem prav to: " Marko me je spet zadel v srce". Ne vem, kje črpate to moč, to globoko vero, da je v vsakem trenutku dneva, v vsakem najmanjšem dogodku, ki se nam zgodi - tistem, ko bi od sreče objeli ves svet, in tistem, ki nas s svojo težo in bolečino zlomi, da je vedno z nami - Bog in da je čisto vse Njegov načrt. Skozi vaše besede zaslutim občutljivo srce in rahločutno dušo, ki ji je mar, in začutim iskreno željo potolažiti, dvigovati, otirati solze, razveseljevati, osrečiti! Hvala vam in Bog povrni za sleherni sončni žarek tistega sonca, ki ga je v vrtcu narisala otroška roka, ne vedoč, kako močno bo grelo srca ljudi.
:) Hvala, dragi Marko za tvoje čudovite zapise, ki dvigajo srce k bitju
OdgovoriIzbriši:) :) Ob tvojih zapisih me mine utrujenost in naveličanost, srce pa mi spet začne biti s toplino. Hvala
OdgovoriIzbriši