Cvetje sredi zime

7. dan adventa


Jutri bo sveta Barbara. Za njen god so že naši predniki ponavadi s sadnega drevesa (češnje ali jablane) utrgali vejico in jo v hiši na toplem postavili v vodo, da bi tako ta vejica ravno za božič vzcvetela. Te vejice so tako zelo pomembne. Spominjajo nas, da je tudi takrat, ko je vse mrtvo, ko se zdi vse daleč proč, nekje pri nas še vedno popek, ki ima vzcveteti. In da ima vzcveteti tudi naše življenje.

Danes je tak zaspan dan, brez volje sem in brez kake posebne moči. Tudi takšni dnevi morajo priti. Če ne zaradi drugega, zato, da bi se naučil zaupati, da sem tudi brez dosežkov in tudi ko sem zoprn, v sebi dragocen. Da sem kot cvetni popek sredi zime. In to je zares težko vedeti, zares težko. Takšne vejice v vazi pa pomagajo verjeti ...

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro