Poslušati
12. dan adventa
Pri brskanju po knjigah, ki jih potrebujem za seminar, sem ta teden naletel na zanimiv podatek, da je v akadski (mezopotamski) književnosti uho simbol za modrost. Da torej za modrega človeka niso imeli tistega, ki veliko ve ali ki veliko govori, temveč tistega, ki zna dobro poslušati.
Za poslušanje pa je treba imeti čas. Veliko časa. In pozornosti. In tišine in razmišljanja. Vsega, česar nam iz dneva v dan tako zelo manjka. In mislim si, da tega manjka še posebno v adventu. Vas ne moti nenehno brnenje in hrup in prezgodnje božične pesmi v trgovini? Niste že siti vseh zabav in novoletnih večerij in sprehodov po tržnicah in sejmih? Ne pridete z njih - tako kot jaz - tako zelo utrujeni? Ne samo, da človeka ubija hitenje, tudi hrup ga. Ne potrebujemo namreč zapolniti vsega našega življenja, ne z darili, ne z dogodki, ne s čimerkoli drugim, temveč - ga malce izprazniti.
Danes sem se v kapeli končno odpočil. Od vsega dela, skrbi, načrtov, dolžnosti, predvsem pa od samega sebe. Nehal sem govoriti in jamrati in začel poslušati. To bi moral storiti že zdavnaj. To pozdravi več stvari kot katerokoli drugo zdravilo. Utihniti in poslušati. Tako kot Marija, katere praznik je danes. Marija ni velika zaradi svojih besed, temveč zaradi svojega poslušanja. In ona stoji sredi adventnega časa, da ne bi pozabili, da Bog prihaja potiho. Njegov mir odkrijejo tisti, ki so mu v hitenju in hrupu svojega življenja vsaj za trenutek sposobni prisluhniti. Kakorkoli že. On govori preko veliko ljudi in dogodkov, vedno pa potiho.
Pri brskanju po knjigah, ki jih potrebujem za seminar, sem ta teden naletel na zanimiv podatek, da je v akadski (mezopotamski) književnosti uho simbol za modrost. Da torej za modrega človeka niso imeli tistega, ki veliko ve ali ki veliko govori, temveč tistega, ki zna dobro poslušati.
Za poslušanje pa je treba imeti čas. Veliko časa. In pozornosti. In tišine in razmišljanja. Vsega, česar nam iz dneva v dan tako zelo manjka. In mislim si, da tega manjka še posebno v adventu. Vas ne moti nenehno brnenje in hrup in prezgodnje božične pesmi v trgovini? Niste že siti vseh zabav in novoletnih večerij in sprehodov po tržnicah in sejmih? Ne pridete z njih - tako kot jaz - tako zelo utrujeni? Ne samo, da človeka ubija hitenje, tudi hrup ga. Ne potrebujemo namreč zapolniti vsega našega življenja, ne z darili, ne z dogodki, ne s čimerkoli drugim, temveč - ga malce izprazniti.
Danes sem se v kapeli končno odpočil. Od vsega dela, skrbi, načrtov, dolžnosti, predvsem pa od samega sebe. Nehal sem govoriti in jamrati in začel poslušati. To bi moral storiti že zdavnaj. To pozdravi več stvari kot katerokoli drugo zdravilo. Utihniti in poslušati. Tako kot Marija, katere praznik je danes. Marija ni velika zaradi svojih besed, temveč zaradi svojega poslušanja. In ona stoji sredi adventnega časa, da ne bi pozabili, da Bog prihaja potiho. Njegov mir odkrijejo tisti, ki so mu v hitenju in hrupu svojega življenja vsaj za trenutek sposobni prisluhniti. Kakorkoli že. On govori preko veliko ljudi in dogodkov, vedno pa potiho.
Komentarji
Objavite komentar