Mir

Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji. (Lk 2,14)

Z veselo hvaležnostjo gledam na jaslice in si mislim, kako veliko srečo imamo. Obišče nas Bog in si svoj dom postavi med nami. Postane naš sosed, sodelavec, sošolec, brat.

Toda božična zgodba ni lepa pravljica. Je kruta zgodba Boga, ki ga niso videli in ga niso spoznali kot človeka. Takšna je pač, ker je takšna resnična zgodba mnogih ljudi, ki stopajo v naša življenja. Spomnimo se Betlehemčanov, spomnimo se Heroda, spomnimo se zgodb, ki smo jih doživeli sami. Razumeli bomo, da je čista resnica, kar reče hudič Jezusu v Mlakarjevem Pašjonu: da ljudje v drugih ljudeh večkrat vidimo hudiča, kot pa Boga.

Iz tega je vsa človekova nesreča. Da bi bil človek odrešen, torej potrebuje ta obrat: videti v človeku Boga, ne hudiča.

Prav zato je Bog postal človek. Hotel je samo to, da bi začeli ljubiti človeka, ki je ob nas. Tako bi bili rešeni. Tako bi našli pot do Boga. Zato se je skril med ljudi, daleč na rob Rimskega imperija, v neko zakotno, neznano mestece. Prav lahko, da v naše. Da je Betlehem naša vas, da je to naša hiša, da je to tisti človek, ki mu danes težko odprem vrata svojega življenja.

Zato božič ni toliko v jaslicah in mašah in pesmih, temveč veliko bolj v tem, da se kot vsi, ki so imeli stika z malih betlehemskim detetom, ubogi pastirji in bogati modreci z vzhoda, tudi sami podamo na pot in ga poiščemo. Božič pomeni najti Boga med ljudmi našega življenja. On je tam.

Ne vemo, kdo je. Vemo samo, da je drugačen, kot bi pričakovali. Velikokrat v naše življenje pride kot najmanjši, kot nezaželeni, kot tisti, ki moti zunanji mir, kot nebodigatreba, kot nekdo, za katerega bi bilo bolje, da ne bi prišel; tako kot tiste prve božične noči. On pride kot otrok. Se samo smeje in spi? Je tiho in pridno uboga vse, kar mu rečeš? Ne. Bog kriči in joka, Bog je lačen, Bog hoče pozornosti in prostora v naročju, polnem drugih stvari, Bog bi rad časa, ko ga nimaš, in ljubezni, ko si utrujen. Bog bi rad odpuščanja in sprave in sprejetosti. Bog bi rad tebe, celega tebe. Da bi tam postavil svoje jaslice.

Ta majhni človek mojega življenja je moj božič. Moj mir. Prisotnost Boga, kjer si misliš, da ga ni.

Blagoslovljen božič!