Niccoló Ammaniti: NI ME STRAH

Ponavadi se hitro berljivih knjig ne lotevam, tokrat pa me je prijetno pisanje kmalu spravilo k branju, za katerega rečeš, da ga ne moreš spustiti iz rok. Tale prijazna knjiga mladega italijanskega pisatelja Niccoloja Ammanitija je pritegnila mojo pozornost, ker je bila tako otroška - z vsemi mislimi, brez predsodkov in vsega, kar z leti zrase v človekovem mišljenju. Mestoma moramo zato računati tudi z manj "spodobnimi" opisi. A da ne gre za naslajanje, priča dejstvo, da se ob njih pripovedovalec ne ustavlja za dolgo.

Zgodba, napisana skozi oči 10-letnega Micheleja, ki živi v res majhni vasici s štirimi hišami nekje na jugu Italije, nas postavi med žitna polja, po katerih se podi tamkajšnja mladež. Odkrijejo staro hišo, ki se zdi prazna, a v resnici ni tako. Michele sam pride do vznemirljivega odkritja, ki ga sprva napolnjuje s strahom, potem pa ga sčasoma privede do dejanja, ki se ga ne bi sramoval nihče. Kako deček zrase v plemenitost, pravzprav razkrije čisto zadnja stran. In to je največja vrednost te knjige.

Niccolo Ammaniti je bil leta 2001 najmlajši pisatelj, ki je prejel prestižno italijansko nagrado za literaturo Viareggio-Repaci.
Roman Ni me strah je kmalu postal prava prodajna uspešnica. Letos je italijanski režiser Gabriele Salvatores po romanu posnel istoimenski film, ki je doživel veliko navdušenje pri italijanskih gledalcih, nekateri sloviti filmski kritiki pa mu že napovedujejo oskarja.