Videli so zvezdo

Zvezda je glavni protagonist dogodkov današnjega praznika, neka luč, ki se je pojavila sredi teme: »Kajti glej, tema pokriva zemljo in megla ljudstva, nad teboj pa vzhaja Gospod in njegovo veličastvo sije nad teboj.« (Iz 60,2) 

Evangelij nam poleg zvezde govori tudi o ljudeh, ki so jo takrat opazili, in o njihovi reakciji. »Ko so modri zagledali zvezdo, so se silno razveselíli.« (Mt 2,10) Razumljivo, saj nam zvezde v noči pomagajo najti pot, nekaj trdnega so, na kar se lahko opremo, na kar lahko računamo, da nas bo pripeljalo do cilja, čeprav smo izgubljeni, čeprav ne vidimo naprej. Ne, ni zaradi zvezd vse v redu in prav, vendar se stvari takrat postavijo na mesto, veš, da je neka pot in da je nek cilj. To je za človeka ključno. 

In oni so jo zagledali, zvezdo, ki je morda imela rep, morda pa tudi ne, kajti moralo je iti za očitno precej neopazno znamenje, saj so ga mnogi ljudje tistega časa prezrli, pravzaprav ga ni opazil skoraj nihče, nihče razen modrih z vzhoda, oni pa so jo videli. 

Nekaj je namreč treba vedeti: niso najpomembnejše zvezde tudi najsvetlejše. Severnica, za našo orientacijo ključna zvezda, recimo na nebu ni posebej vpadljiva, ne, treba jo je poiskati. Evangelij posebej podčrta, da so modri tisti, ki »so prišli« (Mt 2,1-2), ki »so se odpravili« (Mt 2,9), ki so se torej premikali, ki so iskali. Samo oni so jo lahko videli, samo iščoči. Ker takšno malenkost med tisoč in tisoč zvezdami opazi lahko samo nekdo, ki išče, ki je pozoren in občutljiv in hoče najti, ki se bori in se trudi, da bi prišel do Odgovora na svoja vprašanja, do Smisla svojega obstoja, do Razloga svojega upanja. Do Boga, kakor so modri kasneje tudi sami ugotovili, ko so »padli predenj in ga počastili.« (Mt 2,11)

Zvezda je vstala nad nami, zasijala za naše poti. Vendar se je ne opazi takoj, stvari, dogodke, čas je treba večkrat prečesati, nekatera vprašanja in dvome in stiske je treba dostikrat preživeti v goli temi in tišini, da bi videli, slišali, začutili, da bi opazili, da bi razumeli. Samo tisti namreč zmore videti to zvezdo, ki bulji v temo tako dolgo, da v nekem trenutku ugotovi: »Nekaj je drugače.« Takrat postavi Boga na obzorje. Ali pa Odgovor, Smisel, Razlog, kar je tako ali tako enako.

 

To trmasto iskanje je naša naloga do konca življenja, upanje, ki ne odneha nikoli, ker moramo priti do znamenja, da je Gospod z nami, da rešuje tudi danes. Ker rešuje ravno tiste, ki ga iščejo in ga hočejo najti – z njihovim iskanjem samim.

(misel ob prazniku Gospodovega razglašenja 2021)