Še eno neznano novo leto


»Gospod je govóril Mojzesu in rekel: ˮGovôri Aronu in njegovim sinovom: Tako blagoslavljajte Izraelove sinove; recíte jim: Gospod naj te blagosloví in te váruje.ˮ« (4 Mz 6,22-24) 

Opolnoči, ko si roko podata novo in staro leto, se vsakokrat rad podam ven, v mraz in noč, v njej se zgodi tudi ta tako navadni in hkrati tako prelomni trenutek. Tako si lažje predstavljam, da gre res za nekaj, kar se dogaja v temi, ko človek stoji na obzorju novega, brez enega samega znamenja, povsem brez gotovosti, kakšen bo naslednji korak. Vse ena sama neznanost, negotovost, nestabilnost, vse ena sama tiha, temna in čakajoča praznina. To je novo leto. 

Tega o negotovosti in neznanosti se zdaj nekoliko bolj zavedamo, leto 2020 nam je pač popolnoma razbilo rutinsko pričakovanje, da bo seveda šlo v redu, ali če smo bolj natančni, po naših željah in pričakovanjih, vsaj tako kot naj bi šlo povprečni večini ljudi. Spet nekoliko bolj v skrbeh, spet nekoliko bolj zaprepadeni zremo v to, kaj nas čaka. Cepivo gor ali dol, novi sevi bolezni kažejo, da je ne bomo še tako hitro obvladali – če sploh kdaj. Poleg tega nas ob tem vznemirjajo podatki, da naj bi bila nekatera cepiva proizvedena tudi iz celic splavljenih otrok – in smo spet tam, ko bi radi na račun nekih drugih življenj rešiti svojega, gospodariti z njim … In vse dokler bomo hoteli biti gospodarji, drznil si bom reči bogovi svojega sveta, nas bo prihodnosti strah. Ker je pač pretežka za človekova pleča. 

Začnimo zato novo leto z zaupanjem, s prepuščanjem Bogu in njegovim zamislim. »Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje.« (Jer 29,11) Tako bomo našli svoj mir. Ni nam treba nositi prihodnosti, Bog nas bo nosil v njej. Pustimo se mu učiti, pustimo se mu ljubiti, čeprav on ljubi drugače, ne nujno z zdravjem in blagostanjem, ne nujno v izpolnjevanju naših želja, vedno pa v ljubezni. 

Namesto zdravja in drugih želja si zato letos voščimo blagoslova. Ta nam bo pomagal tudi skozi bolezni in zdravja, skozi lepo in hudo iti v zavesti, da nas skozi leto nosi Bog v svojem naročju. In da nam želi dobro. Vedno, v vsaki situaciji. 

Blagoslovljeno novo leto 2021!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več