Čas majhnih želja ...

Dan, ko sem prvič zapisal: "Čas majhnih želja" v mojo vizitko na gmailu, je bil dan moje bolezni. Seveda z mislijo na tisti znan pregovor, ki še kako drži ...

Ko si zdrav, imaš tisoč želja, ko si bolan, samo eno ...
Normalno torej, da sem se osredotočil na svojo edino željo ... zato "čas majhnih želja" ... pa sem kmalu opazil, da tega napisa ni potrebno še odstraniti ... ta čas kar ostaja in ostaja ... in z njim moje majhne želje ...
Če bi mi torej nekako v teh dneh prišla pod prste kaka radodarna zlata ribica in bi mi zastonj (!) izpolnila (celo) tri želje, potem bile to tri majhne želje ...
Prva želja, draga ribica ... zdravje. Ne samo zame. Za vse moje, ki bolehajo te dni ... Pa naj gre za navadno smrkanje, ležanje v vročinski neznosnosti ali za slabokrvnost ;)
Druga želja ... da jutri - če že mora - pade malo dežja ... toliko, da počisti, ne da spet vse uniči ...
Tretja želja ... da bi znal najti v sebi tiste male želje in zanje prositi ...
In bi ribica odplavala, pustila pa bi ... no, če bi to pustila, potem ... potem bi bilo lepo.
Kakorkoli, vidi se, da nisem več toliko bolan, če premorem kar tri želje. :) Ampak, naj ostane "čas majhnih želja" ... kar nekaj jih je še, pa naj ostanejo za naslednjo zlato ribico, ki jo zanese kaj naokrog.
Joj, pa ti? Preživljaš tudi ti "čas majhnih želja"? In kakšne bi bile tvoje tri želje?

Komentarji

  1. Urška26. 9. 07, 19:19

    :) Upam, da se ti majhne želje uresničijo:). Uff...jaz sem si ps pred dnevi skoraj zaželela, da bi čist enmičkn zbolela, da bi lahka počivala...no, pa sm se pol spomnla, da mi najbrž ne bi blo všeč. Mislim, da sem imela prav. :)

    Marko, upam, da si kolkr tolk v redu...pač če izzvzamemo vse majhne želje, tak na splošno...:)
    Lepo te pozdravljam...

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več