Veselje, kakšno veselje!

Nikoli si nisem mislil, da je krst tako lepa stvar. Morda sem njegovo lepoto prvič tako močno občutil, ker sem prvič stal ob krstilniku in z vodo pomagal odpreti vrata novega življenja štirim čudovitim otrokom. Smrt je bila to, da, smrt staremu življenju, a začetek novega. In glej, ta veliki dar, da v trenutku zastonj dobiš novo srce ...
Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega mesa in vam dam meseno srce. (Ezk 36,26)

Oj, kakšna radost me je prevzemala, ko sem gledal to predanost Gospodu! Ko sem gledal mladost, ki se je odločila popolnoma darovati Bogu. Dominik, Jakob, Lara in Matej niso samo dali, ogromno so dobili ... tako ogromno, da se niti mi, ki smo stali ob njih, ne zavedamo, kako veliko darilo je pravzaprav to.
Mislim, da sem ob tem lepem (tu prvič začutim, da je "lep" tako skromen izraz ...) občutil vsaj košček veselja, ki je streslo svet ob Jezusovem vstajenju.
Da, praznik NOVIH SRC je bil to! Praznik, ki je tudi nas napolnil z upanjem, da Bog nikakor ni pozabil na svoje otroke. In to je vir največjega veselja: Bog računa tudi name!

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro