Ljuba domovina,
Ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama. Še zdaj sem prepričan o tem. Ko si se rodila, so bili težki časi. In vendar, glej, živiš! Tvoje novo življenje je bilo tolikim v veselje, tolikim znamenje upanja, znamenje, da Bog ni in nikoli ne bo zapustil Slovencev.
In danes si stara dvajset let. Dvajset. Prava mladenka, še vedno lepa kot tisto prvo jutro, ki si ga doživela. Lepa, oblečena v belino gora in modro morje, s pšenično zlatimi lasmi, ki ti valovijo v burji. Tvoj glas je kot glas stoterih rek in slapov, kot glas vriskajočih na trgatvi. Tvoje oči so svetle, v njih je toliko upajočih ljudi, ki so te gledali, ki si jih gledala na svojih cestah.
Morala si se boriti za svoje življenje, že od vsega začetka. Morala si se odločiti, morala si vztrajati. Zato si tako lepa. Tvoj obraz se je izčistil v krvi in znoju, na bojiščih, kjer so ti želeli povedati, te prepričati, da si nekaj drugega, kot si v resnici. A ti veš: tvoj oče je jezik, tvoja mati je vera. To si, iz njiju si zrasla. Taka ostani. V tem je tvoja lepota, v tem tvoja veličina. Ne v bogastvu, ne v širnih prostranstvih, ne v lovorikah. Nikdar nisi bila, nikdar ne boš velika. Vsaj ne velika tako, da bi te za tako imeli tvoji sosedje. Velika si in boš v svoji lepoti.
Ne smeš je pozabiti, ne smeš je prodati. V njej je vse, kar imaš. Tvoje veselje, tvoj smisel, tvoja pot. V njej je tvoja dragocenost, v njej je tvoja prihodnost. Kajti le če boš lepa, boš obstala. In če ne boš pozabila, kaj je tvoja lepota.
Tvoja lepota je tvoja zemlja, naj ti rodi veselje in mir.
Tvoja lepota je tvoja edinstvenost, ne pozabi se spoštovati.
Tvoja lepota so tvoje korenine, nikdar se ne nehaj piti iz njih.
Tvoja lepota je tvoja marljivost, nikdar ne pozabi, da te krepi.
Tvoja lepota so tvoji otroci, vedno jih uči, da bodo Slovenci.
Tvoja lepota je tvoja beseda, vedno govori in piši in misli slovensko.
Tvoja lepota je tvoja pesem, naj ti je skrb in sovraštvo ne vzameta.
Tvoja lepota so dobri ljudje, naj ti jih nikoli ne zmanjka.
Tvoja lepota si ti sama. Nikdar ne pozabi tega, kar si.
Ljuba domovina, naša si in mi smo tvoji. Zato si tako lepa. Bodi in ostani taka. Bodi in ostani naša. Potem bomo tudi mi res tvoji.
Bog s teboj, rad te imam,
Marko
*
Ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama. Še zdaj sem prepričan o tem. Ko si se rodila, so bili težki časi. In vendar, glej, živiš! Tvoje novo življenje je bilo tolikim v veselje, tolikim znamenje upanja, znamenje, da Bog ni in nikoli ne bo zapustil Slovencev.
In danes si stara dvajset let. Dvajset. Prava mladenka, še vedno lepa kot tisto prvo jutro, ki si ga doživela. Lepa, oblečena v belino gora in modro morje, s pšenično zlatimi lasmi, ki ti valovijo v burji. Tvoj glas je kot glas stoterih rek in slapov, kot glas vriskajočih na trgatvi. Tvoje oči so svetle, v njih je toliko upajočih ljudi, ki so te gledali, ki si jih gledala na svojih cestah.
Morala si se boriti za svoje življenje, že od vsega začetka. Morala si se odločiti, morala si vztrajati. Zato si tako lepa. Tvoj obraz se je izčistil v krvi in znoju, na bojiščih, kjer so ti želeli povedati, te prepričati, da si nekaj drugega, kot si v resnici. A ti veš: tvoj oče je jezik, tvoja mati je vera. To si, iz njiju si zrasla. Taka ostani. V tem je tvoja lepota, v tem tvoja veličina. Ne v bogastvu, ne v širnih prostranstvih, ne v lovorikah. Nikdar nisi bila, nikdar ne boš velika. Vsaj ne velika tako, da bi te za tako imeli tvoji sosedje. Velika si in boš v svoji lepoti.
Ne smeš je pozabiti, ne smeš je prodati. V njej je vse, kar imaš. Tvoje veselje, tvoj smisel, tvoja pot. V njej je tvoja dragocenost, v njej je tvoja prihodnost. Kajti le če boš lepa, boš obstala. In če ne boš pozabila, kaj je tvoja lepota.
Tvoja lepota je tvoja zemlja, naj ti rodi veselje in mir.
Tvoja lepota je tvoja edinstvenost, ne pozabi se spoštovati.
Tvoja lepota so tvoje korenine, nikdar se ne nehaj piti iz njih.
Tvoja lepota je tvoja marljivost, nikdar ne pozabi, da te krepi.
Tvoja lepota so tvoji otroci, vedno jih uči, da bodo Slovenci.
Tvoja lepota je tvoja beseda, vedno govori in piši in misli slovensko.
Tvoja lepota je tvoja pesem, naj ti je skrb in sovraštvo ne vzameta.
Tvoja lepota so dobri ljudje, naj ti jih nikoli ne zmanjka.
Tvoja lepota si ti sama. Nikdar ne pozabi tega, kar si.
Ljuba domovina, naša si in mi smo tvoji. Zato si tako lepa. Bodi in ostani taka. Bodi in ostani naša. Potem bomo tudi mi res tvoji.
Bog s teboj, rad te imam,
Marko
*
Lepo povedano.Prava osvežitev v času, ko se prepiramo, komu pripada večja renta iz osamosvojitvene vojne.
OdgovoriIzbriši