Če je kdo doslej mislil, da je Jezusov nauk, da je krščanstvo igra, da je to nekaj za nedeljski prosti čas, naj odslej misli drugače. Krščanstvo pomeni biti drugi Kristus, ne samo poslušati o njem. Ne samo občudovati ga. Biti, živeti, hoditi, delati kakor Kristus.
In za to je potrebna vsa resnost ter trezna in zvesta odločitev.
Ena od prvih zadev, ki jo ta odločitev prinese s seboj, je, da dokončno postavimo stvari v svojem življenju na pravo mesto. Drugače povedano, da se odločimo, katere stvari so nam najbolj pomembne, katere so pomembnejše od ostalih in katere sploh niso bistvene. Morda se nam zdi to zelo samoumevno, pa ni. Veliko naših odločilnih napak, nesporazumov, nepravičnosti in tudi užaljenosti, da ne rečem sovraštva, nastane, ker ne vemo, kaj ima v našem življenju prednost. Ker se nismo zares odločili.
In prepričan sem, da je danes v naši družbi tako čudno stanje prav zato, ker ne vemo natančno, za kaj smo se pravzaprav odločili in – posledično – kdo pravzaprav smo. Naše odločitve namreč povedo, kdo smo, ne naše sposobnosti ali življenjski pogoji. Naše odločitve. Zanje pa je potrebno imeti stvari na pravem mestu – in se jih držati, seveda. Da smo – če smo kristjani – kristjani tudi na morju, v trgovini, v službi, ne samo v cerkvi.
Seveda so odločitve težke. Vedno namreč pomenijo, da se nečemu zavežemo in se drugemu odpovemo. »Ne morete služiti Bogu in mamonu.« (Mt 6,24) In to velikokrat spremlja neke vrste žalost, ki pa je žalost le do tedaj, ko ugotovimo, da vsaka odločitev osvobodi, da vsaka odločitev prinaša mir. Nasprotno je tisti, ki se ne želi odločiti in se tako nikomur zameriti, v stalnem suženjstvu ugajanja in koristi, v begu in strahu.
Zato danes te Jezusove besede. Na prvi pogled trde besede, a samo besede, ki nas silijo, da se odločimo. Da postanemo in ostanemo nekdo. Človek, kristjan, Slovenec, duhovnik, mati, oče, sin, hči ... Vsak to, za kar je poklican in najprej to, za kar je poklican. Ker je to njegovo bistvo, njegova smer življenja.
Tvoja smer je Kristus. Poklican si, da si drugi Kristus. Zanj si se odločil že nekoč. Vreden ga boš, če se odločiš tudi danes. Če bodo ljudje po tebi videli, da je Kristus tu, na zemlji, tudi danes.
*
In za to je potrebna vsa resnost ter trezna in zvesta odločitev.
Ena od prvih zadev, ki jo ta odločitev prinese s seboj, je, da dokončno postavimo stvari v svojem življenju na pravo mesto. Drugače povedano, da se odločimo, katere stvari so nam najbolj pomembne, katere so pomembnejše od ostalih in katere sploh niso bistvene. Morda se nam zdi to zelo samoumevno, pa ni. Veliko naših odločilnih napak, nesporazumov, nepravičnosti in tudi užaljenosti, da ne rečem sovraštva, nastane, ker ne vemo, kaj ima v našem življenju prednost. Ker se nismo zares odločili.
blogs.mie.utoronto.ca
In prepričan sem, da je danes v naši družbi tako čudno stanje prav zato, ker ne vemo natančno, za kaj smo se pravzaprav odločili in – posledično – kdo pravzaprav smo. Naše odločitve namreč povedo, kdo smo, ne naše sposobnosti ali življenjski pogoji. Naše odločitve. Zanje pa je potrebno imeti stvari na pravem mestu – in se jih držati, seveda. Da smo – če smo kristjani – kristjani tudi na morju, v trgovini, v službi, ne samo v cerkvi.
Seveda so odločitve težke. Vedno namreč pomenijo, da se nečemu zavežemo in se drugemu odpovemo. »Ne morete služiti Bogu in mamonu.« (Mt 6,24) In to velikokrat spremlja neke vrste žalost, ki pa je žalost le do tedaj, ko ugotovimo, da vsaka odločitev osvobodi, da vsaka odločitev prinaša mir. Nasprotno je tisti, ki se ne želi odločiti in se tako nikomur zameriti, v stalnem suženjstvu ugajanja in koristi, v begu in strahu.
Zato danes te Jezusove besede. Na prvi pogled trde besede, a samo besede, ki nas silijo, da se odločimo. Da postanemo in ostanemo nekdo. Človek, kristjan, Slovenec, duhovnik, mati, oče, sin, hči ... Vsak to, za kar je poklican in najprej to, za kar je poklican. Ker je to njegovo bistvo, njegova smer življenja.
Tvoja smer je Kristus. Poklican si, da si drugi Kristus. Zanj si se odločil že nekoč. Vreden ga boš, če se odločiš tudi danes. Če bodo ljudje po tebi videli, da je Kristus tu, na zemlji, tudi danes.
*
Biti Kristus je za večina ljudi prezahtevna naloga. Tega ne zmorejo niti visoki cerkveni dostojanstveniki. Še apostoli so se pohujšali.
OdgovoriIzbrišiMeni je Kristusov nauk bolj smernica in opora v življenju, kot pa vzgled . Moja vera je premala, da bi se zavestno odločil prehoditi njegovo pot.