Preskoči na glavno vsebino

Odposlušani polfinale

In je mimo. S 14 razočaranimi in 20 srečnimi državami.

Med razočaranimi smo (spet) tudi mi. Tokrat res upravičeno razočaranimi. Vsaj glede na to, kaj so naši pokazali na odru. Daleč največ energije, sproščenosti in uživanja na odru, čistega petja in "kemije", ki naj bi pritegnila pozornost in se prilepila na srca občinstva. Toda tako bi bilo, če bi glasovalo srce. Pošteno srce. Tako pa je bilo kot vedno: da je imela močnejše pesti in adute preračunljiva glava.

Ne bi me jezilo, če bi bile pesmi, ki so jih gladko prehitele na poti v finale, toliko boljše. Roko na srce, če so bile boljše na zgoščenki, prav gotovo niso bile boljše na odru. Malodane vsak, ki se je v drugem polfinalu prikazal na odru, je postregel s kakšnim precejšnjim kiksom. Bodisi je bilo to preglasno petje (oz. kričanje) bodisi "fušanje" ali nemogoča koreografija. Medtem so naši briljirali na vseh omenjenih področjih in skupaj spravili zavidanja lep nastop. Naj bo pesem kakršnakoli že, naj se vam gnusi ali vam ugaja, priznati morate: izvedba je bila na najvišjem nivoju. Na nivoju, ki si zasluži finale.

Tja vsekakor ne bi uvrstil UKRAJINE, ki je sicer očarala s svojim glasom, a za lepo pesem je glas premalo - treba je tudi rep in glavo, smisel in spevnost, ki je Alyosha ni pokazala. Njena pesem je kot kričanje po navdihu. Opevana GRUZIJA se je sicer tudi izkazala z glasom, a neprepričljivo pesmijo. Favoritka, AZERBAJDŽAN, se na odru sploh ni dobro počutila. TURKI se niso mogli vklopiti v dogajanje. Njihov nastop na odru je bil malodane katastrofalen: nedodelan, brez ideje, skoraj tudi brez glasu, sploh pa brez veselja in energije. IZRAELSKI pevec je ubiral povsem drugo melodijo kot njegova spremljava (da ne bom rekel, da je "fušal" na veliko). Samo toliko, da pokažem na krivičnost, ki se nam prepogosto dogaja na evrovizijskem odru.

Toda zdaj je, kar je. Posvetimo se velikemu finalu.

1. Azerbajdžan
Je velik favorit, čeprav ne vem točno, zakaj. Če se bomo obešali samo na podobo pesmi in ne na njen celostni izgled (skupaj z nastopom), potem ne more priti do več kot 10. mesta. A bogvekaj se skriva v ozadju. Mene ne prepriča. Recimo pa, da bo med prvo peterico.

2. Španija
Je luštna pesmica, ki pa je verjetno za evrovizijski oder nekoliko premalo atraktivna. Meni je sicer zelo všeč, a verjetno ne bo dosegla več kot sredino lestvice.

3. Norveška
Je tokrat na dobri poti, da pusti oder pripravljen kar še za naslednje leto. Balada sicer ni nekaj super-nikoli-slišanega, a ker je fant lomilec ženskih src in zna povrh vsega tudi lepo peti, bi to znala biti tudi zmagovalna kombinacija. Najmanj med prvih pet, če ne na sam vrh.

4. Moldavija
Je presenetila z odlično izvedbo in suverenostjo. Pevca sta naravnost uživala, da ne govorimo o saksofonistu. Zasluženo so si priborili finale. Skladba se je na odru izkazala za veliko bolj inovativno kot sicer in jim daje lepe možnosti za uspeh. Ne sicer za sam vrh, a prav gotovo za prvih deset.

5. Ciper
Kako se je Ciper znašel v finalu, verjetno še sam ne ve. Morda so vse prepričali mladci, željni dokazovanja in uspeha. Razen dvanajstih točk s strani Grčije ne pričakujem vidnejšega uspeha.

6. Bosna in Hercegovina
Vukašin je očitno naletel na svojih pet minut (oz. tri minute), ki so me presenetile. Izvedba je bila odlična. Verjetno je to razlog za njegov finale. A tam bo treba prepričati še kaj več kot samo bivšo Jugoslavijo, ki mu bo gotovo namenila prva mesta. Sredina lestvice.

7. Belgija
Tom je bil preprosto tam in je počel, kar najbolje zna. Očitno je to recept za finale. Nenarjenost in preprostost. Ga to lahko pripelje še kaj višje od 10. mesta?

8. Srbija
Milan Stanković pač ni le mesar s čevapčiči in ljubavnim tepihom, temveč kontroverzen mladenič, ki so mu nadeli že takšne in drugačne pridevke (brez dlake na jeziku, kot se za Srbe spodobi). Prav to bi ga poleg poskočne in poslušljive skladbe lahko zavihtelo na sam vrh. Napovedujem odlično uvrstitev, gotovo med prvih pet.

9. Belorusija
Tako smo dejali: če jih človek ne bi gledal, bi bila dobra pesem, tako pa -... Metuljčja krila?!* Lepo vas prosim ... Zakaj še vedno padamo na tak kič? Upam, da ne bodo višje od sredine lestvice ...

10. Irska
Irski privoščim lepo uvrstitev, ker si jo zasluži. Čeprav tudi njena izvedba ni bila popolna. Ampak kje pa je popoln človek? :) Menim, da pride med prvih deset.

11. Grčija
Seveda: poskočna pesem in ritem, ki se uleže v uho. Mediteranci jim bodo dali najvišje ocene, hladni severnjaki verjetno ne. Ker smo od Grkov pač slišali že tudi kaj boljšega. Največ 10. mesto.

12. Velika Britanija
Škoda besed. Mogoče spet zadnje mesto. Težko je najti kaj slabšega.

13. Gruzija
Pevka ima prelep glas in stas, da bi to lahko kar prezrli. Zato verjetno sledi odmevna uvrstitev. Morda celo med prvih deset.

14. Turčija
Izseljenci jo bodo kot ponavadi zavihteli zelo visoko. A če ne bodo popravili svojega polfinalnega nastopa, zelo neupravičeno.

15. Albanija
Sveža albanska pesem bi lahko - tudi spričo izseljencev - povsem presenetila z zelo visoko uvrstitvijo. Računam na mesta med 5 in 10.

16. Islandija
Očitno je Evropejcem kakršen koli miks - razen slovenskega - všeč. To bi znalo pomagati Heri na poti k vrhu, a mislim, da višje od petega mesta ne bi smela priti.

17. Ukrajina
Kaj si mislim o njej, sem zapisal zgoraj. Zaradi žirije bo nekje na sredini lestvice. Sicer pa nima tam kaj početi.

18. Francija
Bo Evropo zajelo navijaško vzdušje? Menim, da je za to vseeno še prezgodaj in da bo Francija tam nekje, kjer Velika Britanija - na repu torej.

19. Romunija
Sodi med moje letošnje favorite za zmago. Inovativnost se jim je obrestovala, skladba je lepa in spevna, tudi nastop prepriča (čeprav je glede na ritem nekoliko preveč statičen). Računam, da doseže sam vrh.

20. Rusija
Peter poje lepo in pesem mi je všeč. A menim, da ne bo prepričala Evropejcev. Spodnji del lestvice.

21. Armenija
Armenija je vedno skrita favoritka. Čeprav se ponavljajo kot stara lajna. Sam jim tega ne morem oprostiti, a drugi verjetno ne bodo imeli takšnih zadržkov. Zato bodo dosegli deseterico.

22. Nemčija
Naj bi bila ena od favoritk. Pesem je kar lepa, a menim, da ji za sam vrh manjka nekaj ... več. Ne znam povedati, kaj je to. Morda boste ugotovili, ko jo boste poslušali. Morda ji uspe med prvih pet, lahko pa bo tudi zelo slaba. Težko napovedati.

23. Portugalska
Je prišla v finale verjetno samo zaradi žirij. Pesem ne osrečuje, ne naredi nečesa korenitejšega v meni, ko jo poslušam. Zato ji dajem slabe možnosti. Sredina lestvice.

24. Izrael
Moje mnenje o Harelu je zgoraj, o uvrstitvi pa menim podobno kot pri Portugalski.

25. Danska
Tipična evrosongovska pesem, ki vedno zagotovi finale, tam pa nekako ne vžge več. Čeprav mi je všeč in bi bil zelo zadovoljen z njeno zmago, se to verjetno ne bo zgodilo. Kot je bilo v preteklosti s švedskimi pesmimi.  Verjetno bodo končali nekje na sredini lestvice, bi jim pa privoščil prvo peterico.


Tako. Zdaj pa na oder. In naj zmaga najboljši! (Če ni izpadel že v polfinalu ;))

Komentarji

  1. A to si sam napisal? lepo napisano in argumentirano. :D

    OdgovoriIzbriši
  2. Zmagala je Nemčija ... Na momente zveni rahlo tehno, ampak mislim, da s časom se je bom privadil. Odlične analize, komentarji ... zaradi (in preko) tvojega bloga sem spremljal Eurosong. Hvala za ves trud!

    OdgovoriIzbriši
  3. Zmagala je čisto normalna, povprečna in zelo simpatična punca, ki je pol leta nazaj še pela v kopalnici, a za katero stoji zelo močna nemška produkcijska glasbena ekipa (=Stefan Raab). Skladba je malce 'jinglasta', gre hitro v ušesa za razliko od ostalih 'pol operet', je plesna, in to ne zaradi glasnega nabijanja bas bobna, ki da še gluhim ritem. Jaz sem jo prej videl/slišal samo enkrat in mi je bilo takoj jasno, da pesem ustreza receptu za zmago.

    Kot zanimivost, Lena je dve leti nazaj bila nekaj preživela v Taizeju...

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.

Ljubezen do konca

Skazal je svojim ljubezen do konca . (Jn 13,1)  Jezusu ni moglo biti prijetno pri mizi. To je bil namreč že trenutek, »ko je bil hudič Judu, Simonovemu sinu, Iškarijotu, v srce že vdihnil, naj ga izda« (Jn 13,2). Tudi v drugih je bilo nekaj podobnega, zato mu ni moglo biti prijetno. Kajti tako je vedno, ko je med nami napeto, ko so med nami jeza, strah, užaljenost, zamera, prizadetost. Take stvari se čutijo, tudi če se nič ne reče, tudi če nihče ne besni naglas, ker take stvari od znotraj razdvajajo skupnost. Vsak se začne umikati vase, v svoje misli, v svoja prepričanja, okoli sebe gradi utrdbo in ni prostora za nič in nikogar.  Razpadanje  Jezus je čutil vse to. In je vedel, da njegova skupnost nevidno razpada. Tega pa ni smel dopustiti. Skupnost je zanj sveta stvar, ker smo samo zaradi nje ljudje še ljudje, in zato tako pomembna, da vanjo postavi edini kraj, kjer se lahko z njim srečamo do konca časov, da, prav v tej skupnosti, v kateri ima vsakdo dovolj razlogov, da bi zbežal od nj

Pustiti se premagati ljubezni

Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha! (iz bogoslužja velikonočne vigilije)  V današnjem jutru poti vseh ljudi, ki v svoji človeški slabotnosti usmerjamo svoje korake h grobu, k smrti, k uničenju, prestreže njegova šokantna praznina , nepričakovano presenečenje, ki nas ustavi in obrne v drugo smer. Bog je, ki v to našo temo greha, napuha, sebičnosti potiho stopa kakor luč, kot druga , alternativna možnost , da bi tako okrušil zaverovanost v lasten prav, v lastne rešitve in poglede. »Kaj pa, če nimaš prav?«  Nujni poraz Glas, ki pretrga našo slepoto, je zato tako odrešilen, ker je neizprosno drugačen od naših predstav, ker je možnost, ki je nismo predvideli, ki se nam ne zdi mogoča, morda niti pravilna ne, možnost, ki si je tudi ne želimo, ki se je kakor žene v tem našem grobu bojimo: »Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, kajti bale so se.« (Mr 16,8) Se nam pač upira, ker je zato, da bi dopustili

Tone Pavček, Take dežele ni

Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.

Velikonočni ogenj

Podolgovata meglica se je vlekla nad zaspano vasjo in tik čez njo je mežikalo jutranje sonce, ko sem še zaspan in krmižljav nekaj pred sedmo zjutraj stekel proti cerkvi. Pod zvonikom se je že nabrala množica fantov, ki so stali ob ognju in se greli, vsak s svojo domačo pripravo za raznašanje, nekateri so lesne gobe nataknili kar na žico, drugi smo si jih nadrobili na koščke in jih položili na dno preluknjane konzerve, podedovane od starejših bratov.  Nekje med zaspanostjo in veselim vznemirjenjem se je vlekel dim in silil v oči, vendar je bilo v mrzlem jutru tam vendarle prijetno toplo, zato smo ostali ob ognju in potrpežljivo čakali, da bo župnik nazadnje le poškropil tisti nenavadni, jutranji kres, ki ga je navsezgodaj pripravil Jožko Mežnarjev. Potrpežljivi smo morali biti, nihče ni smel prižgati ognja pred koncem. Čim pa je župnik zamahnil z roko in se je na razžarjenih polenih razgubilo tistih nekaj blagoslovljenih kapljic, smo kot sestradane živali planili na kres, da bi čimprej