Pomni, človek, da si prah ...

... in da se v prah povrneš ...

Eden meni najljubših stavkov, kar jih je. Razbije vse, kar smo si nagrmadili na svojo lastno podobo, na svojo lastno resnico. Prah, to je naša resnica. Nič več. Vse, kar se temu prida, vse, kar si mislimo, da smo, pa smo še daleč od tega, vse, kar si lažemo v obraz, odpade pred tem stavkom.

Res je že skrajni čas. Da si povem resnico, da si natančno očrtam to, kar vidim v ogledalu. S tem, ko si bom zadal bolečo resnico, bom očistil gnojno rano. Z bolečino si bom mnogo bolečin prihranil. Brez iluzij se je težje kazati, a je lažje hoditi.

Pravijo, da je treba za lepoto potrpeti. A prosim vas, ne v tem primeru. Potrpite raje za zdravje, potrpite raje s tistimi, ki bodo morali potrpeti z vami in vašo pravo podobo, potrpite za dolgo pot, ki jo je treba prehoditi k sebi, a ne trpite za reklamo. Se ne splača.

Tako, zrcalo je nastavljeno, zdaj moram samo odpreti oči. Počasi, počasi odpreti oči. Še prej vzravnati se in se pripraviti, da bom sprejel, kar bom videl.
Pejmo zdej. Pejmo vase. Se vidimo tam ... v resnici ... čez 40 dni ...

Komentarji

  1. Aljoša25. 2. 09, 22:06

    Jedrnato in jasno. Odlično!

    ... se vidimo!

    OdgovoriIzbriši
  2. Anonimni25. 2. 09, 22:19

    Srečno pot!!!

    OdgovoriIzbriši
  3. Lojze Potočnik25. 2. 09, 23:18

    Prah smo mi sami. Vsi si ustvarjamo ta prah s katerim se posipavamo, vendar se mnogokrat izogibamo, da bi nas posul.
    Spomnim se prerekanja med gostilničarjem in pijančkom v eni od žirovskih gostiln, ki sem bil priča.
    "Pa kaj boš nesel na svoj grob, ko umreš! Celo gostilno in prihranke? Samo štiri dile in dva metra zemlje nad sabo,"reče pijanček.
    Takrat se neha hvaliti gostilničar in brž odslovi pijančka iz gostilne. Vidim pa na obrazu, da ga peče vest. Nekaj pa je le doseženo. Gostilničar se zaveda, da bo počasi minil njegov zagon, pohlep po denarju in politični slavi. Vsakemu pač bije urca.

    OdgovoriIzbriši
  4. Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)26. 2. 09, 08:06

    Zmenjeno! Pazimo, da nas ne posesajo ;)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več