Odrešeni v resničnosti

Danes smo pred pepelom, ki nas spominja na našo minljivost. »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš.« Ne zato, da bi nas zamoril z mislijo na gotovo in neizbežno dejstvo smrti, ampak da bi izzval posledico, ki jo ta misel ustvari. Človek si namreč ob zavedanju minljivosti samodejno začne bolj prizadevati in v ospredje postavljati za življenje bistvene stvari in opuščati tisto, kar je manj pomembno. Drugače rečeno, se začne osvobajati. Odloži maske, zunanjosti, všečnosti in tako počasi prihaja do resnice o sebi.

Za pot do spoznanja lastne resničnosti Jezus predlaga tri orodja, tri pravila, ki nas vodijo skozi post do velike noči, do bolj polnega, bolj pravega življenja.

Prvi pripomoček je miloščina. Ta pri meni razkrinka, kaj je v mojem življenju večja vrednota, človek ali premoženje, dobiček ali odnos. Hkrati miloščina pomaga, da se osvobajam teže premoženja, ker sem samo tako sposoben ljubezni, ki je v dajanju. Postni čas naj nas zato nauči dajati – in sicer dajati toliko, da nas nekoliko zaboli.

Drugi je molitev. Molitev pomaga, da se postavim na pravo mesto, da se zavedam, da nisem bog in da s tem ni nič narobe. Ko sem namreč človek, pomeni, da mi ni treba vsega sam in da sem ravno zato ljubljen in nekomu dragocen. Šele ljubljen sem svoboden. Post naj nas nauči ne nujno več, ampak bolje moliti.

Tretji je post, odpoved. Ta razodene, katere so moje želje in jih oceni ter pove, katere so tiste, ki me ovirajo, da ne delam tistega, kar je prav, ampak tisto, kar mi je všeč. Odpoved svojim željam naredi moje srce prazno za pravo vsebino. Post naj nas zato nauči izpuščati stvari, ki morajo oditi.

Ob tem ne pozabimo, da imajo ta orodja moč, da v nas res nekaj naredijo, če jih uporabljamo »na skrivnem«. Sicer je vse to, ves ta post, samo še ena maska, samo še ena iluzija. Odrešeni pa smo lahko le v svoji resničnosti.

(misel ob pepelnični sredi)