Beseda je začetek vsega

Mnogi ljudje se bojijo prepirov. Pa bi se bolj od kreganja morali bati tišine. A ne prave, tihe tišine, tišine premišljevanja; tista tišina je bogata in polna, človeku daje, da iz njega vzklijejo dobre, čiste, tehtne besede. Bati bi se morali prazne tišine, tišine iz bolečine, razočaranja, užaljenosti, tišine iz sovraštva in pa najbolj strupene tišine, kar jih je, smrtonosne prazne tišine, ki med nami nastane, ko si nimamo več kaj povedati.

Človek je bitje besede

Kajti »v začetku je bila Beseda.« (Jn 1,1) Beseda je začetek vsega, komunikacija, če želite. Kajti vse, kar je nastalo, je nastalo, ko je Bog spregovoril, luč, sonce, zvezde, zelenje, ptice, tudi človek (1 Mz 1,26). Zato je Beseda tudi v začetku človeka, oživel, nastal je, kadar ga je Nekdo ogovoril. Ko namreč med dva človeka vstopi beseda, ko se začneta pogovarjati, takrat se začneta tudi bližati drug drugemu in tako se med njima ustvari odnos, začetek vsega človeškega. Človek je tako ustvarjen kot bitje iz besede, beseda je zanj kakor skelet, srž, bistvo, samo zaradi nje pravzaprav sploh obstaja. Filozof bi napisal: »Jezik je hiša biti.« (M. Heidegger)

Zato se v človeku resnično vse posuje, kadar nima več besede, čiste, iskrene, resnične besede, kadar nihče ne govori z njim, kakor da ga ni, kakor da ne obstaja več, kadar tudi sam umolkne. In med nami je dandanes tako veliko te prazne tišine, nehali smo se pogovarjati, pogovarjati, ne klepetati, preprosto odrekli smo se Besedi, prodali smo jo za iluzijo svojega lastnega prav, za ugled, za navidezni mir, prodali smo Besedo in si kupili tišino telefona, glasbe in televizije, glasno tišino, v kateri smo se povsem izgubili, se razčlovečili.

Bog prihaja kot Beseda

Ko pa je bilo »vse zavito v molčečo tišino in je noč prišla na pol svoje poti, je tvoja vsemogočna beseda iz nebes, s kraljevskega prestola, kakor srepogled bojevnik poletela v sredo pogubi izročene dežele.« (Mdr 18,14-15) Beseda resnice, dobrote, spoštovanja, graditve je to bila, beseda, ki ustvarja in ki jo je Bog poslal in jo vedno pošilja med nas, ko se začnemo pogovarjati, enako močno kot tisti prvi dan, ko je z Besedo nastala luč (1 Mz 1,3).

Za to gre pri božiču: da se »Beseda naseli med nami« (Jn 1,14), da se spet začnemo pogovarjati. Govoriti, ker to pomeni, da mi je mar, in poslušati, ker to pomeni sprejemati. V besedah služiti dobremu, resničnemu in lepemu. Imeti svoje mnenje in dopuščati drugačno. Najti razloge za besedo in razloge za tišino. Govoriti o sebi, ne o drugih. Spoznavati. Iskati. Se čuditi. Razmišljati. Pustiti, da te beseda nagovori, morda celo spremeni.

Tako pride Bog na svet tudi danes, tako si postavi prebivališče med ljudmi. Kot Beseda.

(misel ob 2. nedelji po božiču, leto A)