Sprehod po finalu

Kot mora biti - 2. del. To bi prav lahko bil naslov te objave.

Še vedno govorimo o moji obsedenosti, da, o Eurosongu.

Kot mora biti? Res? Tudi brez Quartissima?

Roko na srce, vsi, ki so morali priti v finale, so prišli. Naši tokrat ne. In ... ne morem verjeti, da to napišem celo jaz ... verjetno je prav tako. Med ostalimi so bili samo bleda figura. Predstavljali smo si, da bodo nekaj posebnega, pa sploh niso bili. Ali pač. Pokazali so veliko manj kot ostali. Kajti šele sinoči sem zares videl, kako revna je pravzaprav "Love Symphony" v primerjavi z vsemi ostalimi. Ni kaj ... tokrat si moramo naliti čistega vina in se nekaj naučiti. Kaj, to pa meni ni potrebno vedeti. Ušesa mi še dobro služijo. In tudi srce.

To se ne moti. Zato je treba pustiti Quartissimo tam, kjer je, in narediti pot naprej, v finale. Če gre verjeti mojemu občutku, potem bo boj za vrh širok. Razen če si ne bodo žirije po Evropi postavile favorita zaradi kaj vem katerega razloga. Moje želje in pričakovanja so jasna: če bi jaz izbiral, potem bi naslednje leto Eurosong donel iz Osla. Norveška pesem je po mojem tista, ki od vseh najbolj izstopa. Zakaj? Preprosto zaradi privlačnosti, lepega zlitja klasike (nekoliko irskega melosa) in moderne, dobrega nastopa, nečesa novega v melodiji (tiste prekrasne velike sekunde, ki naredijo preskok - briljantno!) in pa tudi dobrega vokala. Z njo se po lepoti lahko kosa samo Estonija, ki je presenetila z odličnostjo na vseh omenjenih področjih. Manjka ji samo nek element, ki bi zadevo malo popestril. A bom zadovoljen tudi z njihovo zmago.

Kaj pa pravi občinstvo? Naredimo sprehod po finalu. 

1. Uvedla nas bo Litva, za katero nimam pojma, kako se je znašla v finalu. Srečno naključje, bojda. Uvrstitev bo temu primerna.

2. Lepa in predvsem sporočilna izraelska pesem s prekrasnima vokaloma. Veliko možnosti za uspeh, a ne prav vrhunski. Časi za pesmi a la "Insieme" so minili.

3. Francoski šanson. Končno nekaj res francoskega, čeprav že pregovorno Francija že nekaj let ne more pridobiti občinstva na svojo stran. Razen tistega bolj zahtevnega, ki pa verjetno tega šova ne gleda. Morda pa bo uspela pridobiti žirijo na svojo stran. Vseeno skeptično rečem spodnji del lestvice.

4. Švedski "La Voix" je malce podoben našemu "Belemu cvetu" izpred dveh let, a z veliko nežnejšo in prijetnejšo melodijo. Malo neumestno je le vmesno "preigravanje" s toni, ki pokažejo, da gre malo preveč za dokazovanje vokala. Škoda. Morda to odvzame možnosti za sam vrh. Vsekakor pa v prvi deseterici.

5. Hrvaška v finalu je presenečenje, ne zaradi "teološkega" pevca, ampak zato, ker pesem deluje preveč razvodenelo. Nič svežega, že slišano, preveč pričakovano. Finale ne bo tako uspešen.

6. Lahkotna portugalska pesem v finalu prav tako preseneča, ker je Portugalska takih pesmi na Eurosong poslala že celo kopico in niti ena od njih ni prišla niti blizu vrha ali finala. In glej, vendar jim je uspelo. Mene je nagovorilo predvsem to, da sem ob koncu pesmi v očeh pevke videl solze. Neverjetno! Prava umetnica torej, ki se je tako vživela v to, kar je pela. Zato vse čestitke! Še so pevci, ki uživajo v svojih nastopih. Za kaj več kot zlato sredino pa bi bilo potrebno več.

7. Islandija ima res lepo balado, a za sam vrh bi potrebovala kaj bolj svežega. Morda ji uspe deseterica.

8. Grčija spet prihaja s tipičnim poskakovanjem, ki se jim je doslej obrestovalo. Konja, ki zmaguje, ne menjaj. Že nekaj let z dokaj med seboj podobnimi skladbami osvajajo peterico in ljudstvo je navdušeno. Kaj pa bo rekla žirija? Sakis, mogoče malce več v glas in manj v noge? Nastop briljira, pesem je poskočna, morda mu uspe tudi tokrat med prvih pet. Kaj več pa ne.

9. Armenija - že slišano. Isti fenomen kot grške poskočnice. Poleg tega še glasovna kvaliteta, kar daje nevarne možnosti. A mislim, da letos ne bo drugega mesta. Nekje med deset.

10. Rusija je tokrat stavila na tipično domovinski format, kar po mojem mnenju kot vsako leto odnaša Eurosong v druge kraje.

11. Azerbajdžan je svoja zgodba. Ker je pesem zelo spevna (beri: tako znana), je avditorij gladko preslišal vse "fušanje" iz polfinala. Če ga ima Putin na posebnem mestu, potem je že prav tako. Če smo Rusi. A ker nismo vsi ... pristane nekje do 10. mesta.

12. Bosna (že nekaj let) prihaja z nekoliko nenavadno, a všečno pesmijo, ki zna poseči prav do vrha. Predvsem če bo pevcu uspelo nekoliko popraviti njegove visoke tone. Zdi se, da mu nekoliko škripajo. A ker je bosancev po Evropi vse polno, mu bodo že oprostili. Med prvih pet gotovo.

13. Moldavija je še ena od srečnic iz polfinala. Pričakujem jo na repu.

14. Draga Chiara z Malte, tvoji eurosongovski uspehi so zavidanja vredni, a tokrat si nekoliko precenila svoj potencial. "What if we" je nekoliko premedla, da bi si jo prepevali na avtobusu ali pod tušem. Nekje v sredini lestvice.

15. O Estoniji sem že napisal dovolj hvale. Med prve tri.

16. Danska je prišla v finale s pesmijo, ki bi jo lahko slišali kjerkoli. Pri Bon Joviju recimo. Morda ji je prav zato uspelo. A občinstvo je tu drugačno. Pričakoval sem jo v finalu, a kam visoko gotovo ne more seči. Sredina.

17. Nemčija spet brca v temo. Swing ne uspe. Poskusi še enkrat.

18. Turčija ima svoje možnosti samo zaradi močne enklave. Drugače nima v finalu kaj početi. Vsako leto ima isto pesem z drugim besedilom (ali pa istim, kdo jih razume ...). Bolj kot na pevsko tekmovanje sodi na kak drug izbor, recimo lepotni. Zaradi naštetega blizu 10. mesta.

19. Imam občutek, da je Albanija v finalu pristala zaradi istega razloga kot Turčija. Ne bom se ponavljal.

20. Ušesa pokonci! Norveška!

21. Oh, oh, pesem iz Ukrajine je destrukcija Eurosonga, da ne rečem destrukcija glasbe. Ne vem, po kakšnih merilih jo gledamo v finalu. Upam, da bo na repu, a bo verjetno kje v sredini. Nezasluženo.

22. Romunka ima sicer veliko pokazati, a pravega efekta glasbenega zadovoljstva ni najti. Hvalabogu za žirijo v finalu. Sodim, da jo bodo pustili nekje na sredini. Če pa bodo oči premočne, jo potisnejo med 10.

23. Velika Britanija z Webbrom na čelu (ki je tokrat veliko bolj pomemben od pevke) bo končno spet pridobila že izgubljeni renome. Pesem je izjemna, kot se za Webbra spodobi. Vse ostane samo še izvedbi in če se vse poklopi, lahko naslednje leto potujemo v London. Vsaj prva peterica.

24. Finska pesem je še ena od tistih, ki nimajo tu kaj iskati. Ne pričakujem veliko.

25. Ena od letošnjih favoritinj je tudi Španija. Ne vem pa, zakaj, saj njena pesem ni nič posebnega, že tolikokrat slišani španski evrovizijski melos nam bo spet polnil ušesa. In pustil bolj malo. Če ne bo kaj presenetljivega, jo bomo našli nekje na sredini lestvice, bliže dnu kot pa vrhu.

Zdaj pa ... showtime! Uživajte!