Skala sredi morja


Že samo sedanji trenutek je negotov, kaj boste šele rekli o naslednjem in še naslednjem, o jutrišnjem, da o tistem čez mnogo mnogo časa niti ne govorimo. Biti človek pomeni hoditi po robu. Bom imel jutri še službo? Bom še zdrav? V katero smer se bo odvilo moje življenje? Bom sploh še živ?

Negotovost, ki vzbuja nadčloveški strah. Zato o njej bolj ali manj sploh ne razmišljamo več. Pustimo, da tok življenja naredi svoje. Vsa ta vprašanja, ki se vzdigujejo ob negotovosti, pa ponavadi zadenejo naše misli le ob res težkih preizkušnjah, ko je vonj po človekovi minljivosti neverjetno blizu: ko je v nevarnosti naš obstoj. Ali še bolje: smisel našega obstoja.

Tudi kriza, ki smo ji priča, je lahko samo še ena prenapihnjena novica. Lahko, kot toliko novic vsakdana, ki nam govorijo o tisočnijah ljudi, ki so se znašli na robu (robu smisla kot na robu preživetja). Da gre za še eno veliko negotovost, pa se zares zavemo takrat, kadar butne kje prav blizu nas, če ne v nas. Takrat smo v polnosti ljudje.

Edina bilka, ki se je človek v globini negotovosti, preden ga ta posrka na svoje dno, lahko oprime, je smisel. Recimo mu drugače vloga ali naloga v svojem življenju. Edina stvar, ki mu lahko vrne zaupanje in edina stvar, ki mu je v negotovosti trdna: da ve, kaj je pomembno in kaj ne. Da ve, kaj je resnica, resnica o njegovem življenju.

Današnji dan je dan te novice: novice o smislu sredi negotovosti, novice o prihodnjih rečeh. Novice, ki jo ima Bog za vsakogar: da ve, kaj naj. Kako naj se odloča, kaj bi s svojim življenjem. Kako bi si drugače lahko zamislili skupino prestrašenih apostolov, ki gre na trg prodajat svojo glavo, ki stopi v središče negotovosti (Kaj storiti, če Jezusa ni več z njimi?), če ne tako, da vedo, da je to edino, kar reši njihov smisel?

Tako sva kot oni tudi midva pred tem Božjim v nama, ki ga zbuja Sveti Duh. To Božje, ki nama določa smer. To Božje, ki mu nič ne more tudi morje negotovosti. To Božje, ki pa ga je treba odkriti, mu prisluhniti. Prisluhniti resnici. Ej, kako težko! Kot bi iskal svetilnik v nevihti in bi moral zaupati nekomu neizkušenemu.

Torej, v katero smer?

Komentarji

  1. to je...vsi vemo kej anede - je otok ki je obdan s morjem 19°C ma sem zdi me melo je več so se že plevali po-šjede

    Mihael

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro