Nove tehnologije, novi odnosi

Razmislek o spletu in našem mestu v njem, navezujoč se na papeževo poslanico za 43. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja

Če vemo, da je spletno omrežje za navezovanje stikov (prijateljstev) Facebook februarja letos zabeležilo 275 milijonov obiskovalcev, in če vemo, da je po podatkih SURS v slovenski populaciji 58 % rednih uporabnikov interneta oziroma 992,215 prebivalcev, potem ni treba, da smo posebno bistri, da ugotovimo, kako velik potencial se skriva v spletu. Še posebno, ker je bolj kot drugi mediji blizu mladini. Po ocenah RIS (centra za raziskavo uporabe interneta v Sloveniji) je namreč 100% starih od 10-15 let že uporabilo internet in ga uporabljajo vsaj mesečno.

Dejstva govorijo. Človeštvo je storilo velik korak v nove načine spodbujanja »povezanosti, komunikacije ter razumevanja med posamezniki in skupnostmi« ter za »komuniciranje s prijatelji, za vzpostavljanje novih poznanstev, za ustvarjanje skupnosti in socialnih mrež, za iskanje informacij in novic ter za izmenjavo idej in mnenj,« kot pravi papež v svoji poslanici. Velike koristi, velike možnosti. Nič čudnega, »saj odgovarjajo na osnovno človeško potrebo po komuniciranju in medsebojnem sporazumevanju.« Splet je postal vozlišče odnosov, ki se dopolnjujejo na vedno več ravneh: sprva besedno, potem pa vedno bolj tudi avdio-vizualno, kar je povečalo verodostojnost tem odnosom, hkrati pa nas je to privedlo pred nevarnost, da se s temi odnosi zadovoljimo, češ da lahko popolnoma nadomestijo »klasične« odnose »iz obraza v obraz« (t.i. face-to-face).

Da to drži, pove komunikacija, ki je veliko bolj počasna kot stvarna komunikacija v srečanjih. Opravljena je bila preiskava o odnosih med profesorji in študenti, ki je pokazala, da so študenti v primerjavi s klasičnim študijem v virtualnem okolju občutno več komunicirali – tako z učitelji (100%) kot tudi z drugimi študenti (75%). Več časa za odgovor nam daje možnost večjega razmisleka in izogib neželenim hitrim reakcijam (jeza, verbalno nasilje ...), hkrati pa lahko poveča preračunljivost in zlorabo v odnosih. Stara modrost, da papir prenese vse, velja tudi za ekran.

Zato: »ko razmišljamo o pomembnosti novih tehnologij, je pomembno, da se osredotočimo ne samo na njihovo nedvomno zmožnost vzpostavljanja in ohranjanja stikov med ljudmi, ampak tudi na kakovost vsebin, ki jo posredujejo. /.../ Da bi bila taka srečanja osrečujoča, so potrebni poštenost, primerno izražanje ter pozorno in spoštljivo poslušanje. Da bi dialog uresničil svoje možnosti za spodbujanje rasti v razumevanju in strpnosti, mora biti utemeljen v pristnem obojestranskem iskanju resnice.«

Toda kako to zagotoviti? Predvsem tako, da v spletnih odnosih ostanemo takšni, kakršni smo oz. bi morali biti, da smo v »realnem« svetu enaki kot v »virtualnem«; da na njem poskušamo graditi enake vrednote kot v vsakdanu (ali obratno, če se bolje znajdemo na spletu).

(se nadaljuje)