Kaj naj s tem krščanstvom?


Vas je kdo že kdaj vprašal, zakaj je dobro biti kristjan? Kakšne koristi imaš od tega? Če še niste odgovorili na to vprašanje, si odgovorite danes. Verjetno bo treba veliko domišljije, da bi odkrili kaj zares koristnega, vsaj kar zadeva denarnico ali kariero ali pomembnost.

Nekatere ljudi to navdaja z malodušjem. Mar je krščanstvo zato, da me navdaja z občutkom manjvrednosti? Zato ga izkoristijo. Uporabijo, kar potrebujejo za svoj preboj, in si ustvarijo kariero, poskušajo nekaj postati, tudi kot kristjani, poskušajo pretvoriti tudi to, kar ni od sveta, v nekaj koristnega, uspešnega. Tudi znotraj Cerkve, tudi s pretvezo krščanskega nauka in delovanja »bonum commune«. To jim reši malodušje. Imajo občutek, da so uspešni. A pozabili so biti prav to, kar v osnovi pomeni biti kristjan: biti nekdo, ki ni od sveta, ki ga svet ne mara; ki ga svet ne prenese. Ki zato v svetu ni in ne more biti uspešen.

Iz enega samega razloga: zaradi tistega, kar kristjanu daje veselje in zadoščenje biti kristjan, plavati proti toku, biti trn v peti in vsakomur v napoto. Njegova nagrada in razlog je resnica. Posvečenost z resnico. Edino resnico, ki je res pomembna: resnico o Bogu in človeku in o tem, kar je med njima. Pot, ki jo je prehodil Jezus Kristus, Bog in človek.

Naj bi bilo to – biti kristjan: hoditi po točno tej poti, vključujoč vse padce in nevšečnosti, kričati resnico s svojim življenjem in z njo vred poslušati nasprotovanja. (kar tudi spada k resnici – da se resnica potrdi). Zakaj vse to? Samo zaradi principa? Ne. Samo zato, ker je to rekel Jezus. Tudi zato. Ampak zakaj? Ker pomeni biti v resnici – biti eno, biti svoboden, čeprav zavezan, biti srečen, čeprav zavržen, biti ljubljen, čeprav se zdi, da te nihče ne ljubi. Saj ne delaš za priljubljenost, ampak za resnico.

Komentarji

  1. Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)25. 5. 09, 08:21

    Dobro povedano. Meni so deloma hodile podobne misli po glavi, zadnji odstavek pa da neko zanimivo smer razmišljanja, za kar se zahvaljujem. Stremimo torej k tej večni resnici.

    OdgovoriIzbriši
  2. Lojze Potočnik25. 5. 09, 20:48

    To me kar pogosto vprašajo ljudje v Žireh, Idriji in tudi na podeželju. Žal tudi na podeželje vdira ta medijska miselnost. Na poti krščanstva so padci in nevšečnosti kot v zakonu. Na to me opozorijo zakonski pari (oba, mož in žena), ki so že po 30 ali več let skupaj. Pridejo otroci, bolezni, skoki čez plot. Vse to prenesti, tudi če ti nasprotujejo, vztrajati, čeprav misliš, da te nihče ne ljubi, vendar gre za resnico Jezusa, ki se je žrtvoval za nas. Lepo si napisal Marko.

    OdgovoriIzbriši
  3. Aljoša26. 5. 09, 20:16

    "... in resnica vas bo osvobodila". Ne? Resnica in svoboda sta povezani. Mislim, da dosežeta vrh v ljubezni, ki daje srečo. Torej recept se zdi na prvi pogled preprost.

    Ma osebno mislim, da ni vse tako enostavno!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več