Biti Adam W. Gorycki

Mogoče naslov koga spominja na tistega z Johnom Malkovichem. Ne, nisem tako premeten, da bi zdaj resničnost poskušal vzporejati s kakim filmskim likom. No, mogoče bi še šlo, če bi film sploh videl. Tako pa ... ostajam samo pri naslovu.
In kaj je moralo biti tako čudnega in neverjetnega, da je ta neznani Poljak zašel med vrstice mojega tipkanja? Nič tako neverjetnega, če drži naslov tega bloga ...

Naj se predstavim, sem Adam W. Gorycki

Zdaj je že dva dni nazaj ... Toda v torek po maši, ki sem jo tako zelo močno občutil (mimogrede, praznovali smo sv. Stanislava, zavetnika mladine ;) ) se pred vrati zakristije pokaže nek mladenič, ki sprašuje po monsinjorju. "Jaz nisem monsinjor, lahko ga grem pa iskat." V polomljeni angleščini, seveda. Še par izmenjav besed in že mi je jasno, da je iz Kielc na Poljskem in da na avtoštop in peš potuje v Padovo: "K mojemu prijatelju, sv. Antonu." In seveda. Nima kje ostati, zato je prišel k nam.
Msgr. jasno: tu ne more ostati. Razen če prevzameš ti skrb zanj. Ej ... Malo me je stisnilo. Obrnila sva nekaj številk s prenočišči - a brez uspeha. Adam, nocoj moraš ostati tu. Na tleh, opremljen z mojo skrbjo in strahom, kdove kdo si ...

Adam W. Gorycki, dipl. spraševalec vesti
Tega mi ne bi bilo treba. Kaj sem si nakopal na grbo ... No, noč je minila, sredino jutro je malo manj vzpodbudno, jaz pa ves živčen čakam, kdaj bo naš gost nadaljeval svojo pot. Ob 10h vendarle odide. "Good luck," iz mojih ust. Če bi v njih zvenelo še kaj drugega, potem bi lahko uvidel, da gre za "Hvalabogu, da greš."
Vse to izreči po tem, ko v hvalnicah ponižno moliš: "Gospod podpira tujce ..."

Adam W. Gorycki, univ. dipl. spraševalec vesti
Morda bi bila to pozabljena zgodba, če se vse skupaj ne bi ponovilo to noč. Oziroma včerajšnji večer. Ker ni našel druge strehe, ga spet pripeljejo k nam. Meni se utrga film. NE SPET!!! In nekako je Bog očitno hotel, da pri nas ostane še eno noč. Saj je ne vem s kom zasedel vse proste sobe v Novi Gorici in okolici. In je ostal še eno noč. Z ne vem kakšnim občutkom v prsih. Kot nekdo nezaželeni. Zaradi strahu, ki ga nosijo v moje življenje takšne in podobne zgodbe z drugačnim koncem.

Srečno pot, Adam W. Gorycki
Sončno jutro je vzelo Adama izpred oči. Ostaja pa zgodba, ki bo potovala naprej proti Padovi. Zgodba tisočerih bolečin. Res, morda bo romanje zato toliko več vredno. Moje srce pa za malenkost drugačno. Kaj vem. Morda pa bi se moral na tako pot podati tudi jaz ...

Komentarji

  1. Noro, ej....
    Ampak trailer me je pa tut navdušu. Ta film moram videt....

    Ja, prepustiti in zaupati je res težko. Tako zelo smo vpeti v spone kvaziresničnosti tega sveta, da ponavadi ne vidimo tistega kar se skriva za nekimi očmi, zanimivim dogodkom....

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro