Nova priložnost


»Glejte, jaz odprem vaše grobove, vzdignem vas iz vaših grobóv, o moje ljudstvo, in vas pripeljem v Izraelovo deželo.« (Ezk 37,12) 

Koliko ljudi živi v grobovih … Ne samo takole kot Lazar, ki je umrl telesno, veliko ljudi mrtvih hodi po svetu, mrtvih v srcu, mrtvih v duši, zaradi greha, zaradi krivde, zaradi razočaranj, veliko več stvari kakor sama smrt ubija ljudi in jim hromi življenje. Vidimo, da je tako tudi v Lazarjevi zgodbi, tudi njegovi dve sestri umreta, Marta in Marija, zaradi žalosti, zaradi obupa nad tem, kar se je zgodilo. 

Jezus prinaša življenje … 

V njihovo sredo pa pride Jezus in – On, ki je Beseda – pravi o sebi in svoji besedi takole: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo žível, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« (Jn 11,25-26) Vprašanje, ki ga postavlja, je v bistvu vprašanje vsakega dne, ki pade v takole težko situacijo, ko je nekaj narobe, se odločamo med smrtjo in življenjem, med upanjem in obupom, med maščevalnostjo in odpuščanjem. Zato je to vprašanje, ki odloča med življenjem in smrtjo nekega človeka. 

Marta odgovori: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Kristus, Božji Sin, ki prihaja na svet.« (Jn 11,27) In ta njen odgovor prebuja mrtve. Jih postavi spet v življenje. To je namreč odgovor odpuščanja. Odgovor, ki daje novo priložnost. Lazar dobi novo priložnost. Lahko začne še enkrat. In tako se zgodi: »In umrli je prišel ven.« (Jn 11,44) 

 … tistim, ki ga sprejmejo 

Ljudje imamo s tem velike težave. Ko namreč od koga utrpimo kako krivico, kak greh, dobimo nad njim neverjetno moč. Z njo lahko upravljamo krivca, ga pogojujemo, mu naložimo krivdo, da težje hodi skozi življenje, da slabo spi, da ga do globokega boli njegova napaka. Misleč, da si to pač zasluži, in pijani od občutka oblasti si potemtakem mislimo, da bomo na slabšem, če komu odpustimo, če komu ponudimo novo priložnost. Težko se odpovemo temu, da nas mora kdo kot idola malikovati in se poniževati pred nami, da z njim lahko počnemo, kar se nam zazdi, da s tem krivec izgublja svoje človeško dostojanstvo, v nas je še vedno želja »biti kakor bog« … 

Toda dokler naš »Lazar« ne vstane iz groba, bomo v žalosti – kakor Marta in Marija – tudi sami. Dokler ne pustimo, da ga Jezus privleče iz groba in mu da novo priložnost, bomo mrtvi tudi mi. »Odpustiti pomeni izpustiti zapornika na svobodo in odkriti, da si bil ta zapornik ti.« (L.B. Smedes) Zato je pravo vstajenje ne samo dobiti novo priložnost, temveč jo tudi dati. To namreč pomeni vstati iz groba zamere, vstati iz maščevalnosti, vstati iz jeze, reči: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Kristus. Zato ti bom prisluhnil.« Odgovoriti na njegovo vprašanje, ki je klic, da odidemo iz groba, iz smrti. »Lazar, pridi ven!« (Jn 11,43) 

Nikogaršnje preteklosti ne moremo spremeniti. Lahko pa spremenimo prihodnost.

(misel ob 5. postni nedelji, leto A)

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več