Strah in zaupanje

Doživeti novo leto našega življenja je vedno kakor bi v roke dobili otroka, Božjega otroka, Dete Jezusa. Tako kot otrok je tudi ono namreč nekaj novega, nekaj neznanega, lahko rečemo tudi po svoje podivjanega, kar moti našo vpeljano vsakdanjost, nekaj neugnanega kakor plamen grma, ki je gorel, pa ni zgorel. Tak je pač Bog s svojimi nenavadnimi in nelogičnimi idejami, sem in tja se suče in nihče ga ne more ujeti. Samo sledimo mu lahko, samo sprejmemo lahko to neznano Božje dete … ali pa se ga bojimo. 

Strah 

Strah pa je še nekaj hujšega od tiste Detetove neugnanosti, kot vrtinec lijaka nas na sunek lahko potegne v neko panično neprištevnost. Strah je namreč tisti, ki povzroča zlo v nas in na svetu, vojne, izkoriščanja, hudobijo, zaradi njega smo agresivni in nasilni, zaradi strahu se zapiramo pred drugimi in pred ljubeznijo, zaradi njega človek postane suženj prenekaterih stvari, ko se želi tega Deteta znebiti in narediti po svoje, in tako – v službi svojega preživetja – postane ujetnik prihodnosti in zapuščeni puščavnik življenja. 

Zdi se mi, vsako leto bolj, da je zato edina stvar, ki resnično osvobaja človeka in ga naredi pripravnega za mir, odpovedati se strahu, ki vedno, ampak res vedno prihaja od zunaj, in ki vedno, res vedno, ni nekaj Božjega. »V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah.« (1 Jn 4,18) 

Dar 

Druga pot, Marijina, je sprejeti to neznanost kot dar. Brez pretirane evforije, brez težke zaskrbljenosti na svojih plečih, kaj bo in kako, z utišanimi kričavimi glasovi od zunaj, ki bi mi radi nagnali strah v kosti. Poslušati strah ni dobro. 

Poslušati je treba angele, ki nam to neznano Dete dajejo, poslušati, zaupati njihovim glasovom: »Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu.« (Lk 2,21) Dati temu »novemu«, Detetu, daru, ime Jezus – »Bog rešuje«. Dati temu novemu letu priložnost, da je še eno leto Gospodove milosti. On pa ne daje, česar si želimo, to, kar potrebujemo, naklanja, tistega daje, kar nas rešuje, pa četudi je to kdaj nekaj težkega in nesprejemljivega. Vendar je On dober. To je vse, kar potrebujem vedeti, ko dobivam novo Dete v roke. 

Pogumno novo leto!