Našli boste dete

»Našli boste dete, v plenice povito in položeno v jasli.« (Lk 2,12) 

K nam v to našo noč, noč razočaranja in bolečine, noč samote in poraza, noč greha in izgubljenosti, potiho stopa Bog. Ne kot močni in vsemogočni, ne kot uspešni in popolni, takega v noči niti ne bi mogli sprejeti. Zato prihaja kot majhni, nemočni, nežni človek. Kot otrok. Takega Boga nocoj razodevajo angeli, Otroka, ki se z vsem zaupanjem daje grešnemu človeku v naročje, kot bi bile njegove umazane roke najbolj primeren, varen, svet prostor zanj, za krhkega in nežnega Boga, ki bi ga lahko poškodoval že en sam malomaren gib. 

Zbuditi nežnost 

Tako si je Bog zamislil človekovo odrešenje. Zaupati človeku v varstvo Boga kot krhkega otroka. Čudna, drzna, tvegana, vendar na svoj način tudi logična odločitev. Ker namreč ljudje pozabljamo, da so ljudje okoli nas nekaj krhkega, da so zato naši odnosi nekaj, s čimer je treba ravnati izredno pazljivo, previdno, nežno, ker vsakega, kakor plamen sveče, lahko ugasne in zlomi že ena sama premočna sapa. Ena grda beseda, en odvrnjen pogled. 

Pa vendar ljudje to pozabljamo, kar naprej, in zato kar vsakodnevno drug z drugim ravnamo pregrobo, grde stvari si govorimo, nasilni smo, robati, agresivni drug do drugega, kakor da so ljudje okrog nas nekaj, kar nam pripada, s čimer lahko počnemo, kar se nam zazdi in zahoče. Današnja noč nam daje v naročje Božjega Otroka, da bi se tega spet spomnili. Da bi z njim v naročju spet postali pazljivi, previdni, nežni do sočloveka, da bi se do njega spet obnašali, kot je prav – kot bi se do njega obnašal Bog – da bi z njim spet ravnali nežno. Z vsakim. Prijazno, prizanesljivo, potrpežljivo, humano. 

Bog med nami 

Ko se namreč v nas zgodi ta sprememba, se na zemljo spet vrne Bog, takrat se med nami začne odvijati odrešenje, tako pojejo angeli: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« (Lk 2,14) Vzpostaviti mir med nami je namreč mogoče, kadar smo drug do drugega nežni, pozorni, vljudni, če želite. In tedaj, kadar se torej drug do drugega obnašamo kot Bog do človeka, je spet božič, se spet uresniči učlovečenje, je Bog spet Emanuel, »Bog med nami« – On pa prihaja narahlo, ne da bi pri tem upognil eno samo bilko: »Rosite, nebesa, od zgoraj in oblaki naj dežujejo pravičnost.« (Iz 45,8) 

Naučimo se ob tem Otroku spet nežnosti, do sebe in do ljudi. Obnašajmo se drug do drugega vedno tako, kot da pestujemo tega otroka. Poiščimo dete v človeku in človeka v Detetu in bomo našli Boga v svoji noči.

Blagoslovljen božič!

(misel za božič 2022)