Ženska, ki išče pravico


Postavimo Jezusovo pobudo učencem, »kako morajo vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1), v sodobni kontekst. 

V s seksualnostjo dobesedno napiti generaciji ni nič čudnega, če si začnemo domišljati, da je telo ženske naša pravica. Da nam tako rekoč »pripada«, da si ga moramo samo vzeti, da si moramo samo opravičiti to dejanje kot nekaj normalnega, »kar delajo vsi«, pa čeprav gre to čez vse meje, ki nam jih dajeta narava in moralni zakon v nas. Tako daleč je šlo že vse skupaj, da ženske ob tem niso samo tiho, temveč tudi same dojemajo, da so nekaj vredne samo, če so vredne poželenja. In tako v našem času vznikajo ena afera za drugo. 

Brez meja 

Ni nujno, da se ne bomo tudi sami nekoč znašli v njej. Naša družba pač vsakomur dovoli, da je kdorkoli in karkoli želi biti, tega smo se navzeli, v tem principu živimo vsi. In v imenu te pravice pač ni nobenih meja več, tako rekoč jih ne moremo prestopiti, ker lahko počnemo, kar si zaželimo, vse dokler seveda ne pademo sistemu v nemilost, beri: dokler nas ne želi za svoje namene izkoristiti nekdo drug. Šele tedaj razumemo, kako zelo sprevržen sistem je to, sistem, v katerem ne znamo več »razlikovati med svojo desnico in svojo levico« (Jon 4,11), med tem, kar je prav in kar je narobe. Sistem, v katerem smo drug drugemu bog in suženj hkrati. 

Prisluhniti vesti 

Toda tudi znotraj tega sistema ima vsak od nas poslanstvo »sodnika«. In tudi v naša življenja prihaja »vdova«, v naše mirne noči vstopa in trka na naša vrata: »Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.« (Lk 18,3) Dokler ne razsodimo v njen prid, smo tudi sami njen »nasprotnik«, dokler smo del sistema, ki porablja druge za uresničevalce lastnih želja, nasprotnik dobrega in svetega v svetu smo, dokler ne prisluhnemo svoji vesti in obsodimo zla. Zla v svetu in zla v sebi. 

Vajeni smo moliti tako, da veliko govorimo. A moliti menda najprej pomeni prisluhniti, odpreti uho tihemu trkanju sredi noči. To trkanje mi da najprej vedeti, da je poleg mene še nekdo. Zato moliti pomeni dopustiti drugo življenje, drugo dostojanstvo, zato moliti pomeni tudi postaviti sebi neke meje. Moliti pomeni omejiti svoj egoizem in egocentrizem. Zavedati se, da sem človek, ne bog, brat, ne gospodar. In moliti – ter se pri tem »ne naveličati« – pomeni opravljati vsak dan to naporno opravilo, da postavljam in se držim nekih meja, ter obsojam trenutke, ko sem jih prestopil. Ne zaradi obsodbe, zaradi rešitve. Ker sem rešil samega sebe, ko sem rešil drugega. 

»Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?« (Lk 18,8)

(misel ob 29. navadni nedelji, leto C)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro