Spomladansko čiščenje

Pepel je zanimiva snov, naši predniki so ga uporabljali za čistilo, ko so prali oblačila, ker pa preganja nekatere škodljivce in ker je dobro gnojilo, je zelo koristen tudi na vrtu. Rojen iz minljivosti, čisti in daje novo življenje. Zato si ga v začetku posta posipamo na glavo. Da bi nas očistil. Da bi nam dal nove moči za življenje, za pomlad. Da bi nas obvaroval pred za nas škodljivimi stvarmi. 

Vendar pri tem ne gre brez minljivosti, žrtve, tudi truda, odločitve, da se od nečesa poslovimo, nekaj pač mora umreti, da naredi prostor drugemu, potrebnejšemu, ali pa da izgine, ker je to breme, ki ga ne moremo več nositi. Jezus na pepelnico predlaga troje stvari, ki nam bodo pomagale postni čas narediti za čas spomladanskega čiščenja. 

Prvo: miloščina, dobra dela in vse, kar smo sposobni od svojega dati, tudi nesnovne stvari, čas, pozornost, veselje, na primer. Dajanje, ki pomnožuje ljubezen in jo napravlja konkretno in otipljivo, ustvarja novo življenje, tako je povsod v naravi. Živimo namreč, ker nam je nekdo življenje dal – in zaradi tega v nas živi tudi del darovalca. 

Da lahko kaj damo, pa moramo imeti drugo postno orodje, post ali odpoved, saj moram dajati to, kar je moje, to, kar imam rad, in ne, kar mi ostaja. To nam bo pomagalo, da se od stvari, ki jih imamo preveč, poslovimo, da se osvobodimo bremen – saj je vse, kar imam preveč, nekaj, kar ne pripada meni, ampak drugemu, in me zato bremeni. Če je nekaj pretežko, pomeni, da moram to dati, se od tega posloviti. 

Tretje orodje, molitev, pa nas čisti, nam pomaga videti, kdo v resnici smo. Ko razumemo, da smo obdarovanci od Boga, da smo njegovi ljubljenci, na mestu boga ne bomo potrebovali nič drugega. Ne zaslužka ne moči ne oblasti, ne nasilja, s katerim pridemo do vsega tega, niti kakršnekoli druge stvari, ki si je želimo. Ker imamo vse, kar potrebujemo, dokler imamo Boga. In samo takrat smo svobodni. 

»Umijte se, očistite se! Nehajte delati húdo. Naučite se delati dobro.« (Iz 1,16-17)

(misel ob pepelnici)