4. dan Camina: El Perdón

El Perdón je španska beseda za odpuščanje. Med vasjo Cizor Minor in Puente La Reina se jakobov romar povzpne do 800 m visokega prelaza Alto del Perdón. Pot je večinoma lepa, počasi in polagoma se dviga med polji pšenice in gostim grmovjem. Počasi se je delal dan, v meni pa jeza včerajšnjega večera in globoka utrujenost od še ene slabo prespane noči.

Bolj se je danilo, bolj sem vedel, da moram na vrhu nekaj narediti ali, še bolje, nekaj pustiti. Meglice so se držale na hribih in tako tudi jaz. Težko sem hodil. Ne, ni samo nahrbtnik, človek nosi s seboj še veliko težje stvari. El Perdón je čakal name. Vedel sem, da moram na vrhu nekaj pustiti, da tak že po štirih dnevih ne bom mogel nadaljevati. A je bilo težko. Zanimivo, da človek najtežje pusti za seboj prav najtežje stvari. Nisem vedel, kaj storiti. El Perdón je storil svoje. Na hitro, napol v sramu sem bleknil, da si je treba na Perdónu nekaj odpustiti. A nisem mogel govoriti, za to je še prezgodaj. Samo objel sem svoji dve sopotnici in z njima vse to, kar sem nosil na svojem hrbtu. Potem smo šli dalje. Lažje sem se smejal.

Razmišljam, da je za resnično odpuščanje to seveda premalo, je pa to začetek, objeti nekaj ali nekoga, preden ga kot metulja iz roke spustiš v nebo. S seboj nosim še veliko pretežkih stvari. Menda bom moral še vse to objeti, ob tem slovesu jokati, trpeti. A posloviti se bom moral. Tako je pretežko hoditi.