Razmišljam, kdo je bil norec, ki je nekoč menil, da bi lahko poskusili drugače, da bi se lahko ljudje recimo vozili po okroglih in ne kvadratnih kolesih. In kdo je bil moj nori slovanski pradedek, ki se je odločil zapustiti svojo stepo in postati Slovenec pod Triglavom. Ne vem, kdo sta bila tadva človeka, vem pa, da sta bila dovolj nora, da sta sanjala. In da sta hotela svoje sanje živeti, vpričo bučnega in bolečega smeha tistih, ki so živeli normalno.
Ne vem, če mladi danes ne sanjajo. Vem pa, da si mnogi svojih sanj ne upajo živeti. Preveč imajo. Preveč je na kocki. Za to, da živiš svoje sanje, moraš namreč biti norec, ki je pripravljen za te svoje sanje vse zapustiti in od njih ne imeti ničesar. Poglejte svoje starše, ki so imeli sanje, da bi ljubili drug drugega bolj kot vse drugo na svetu. Ki so sanjali, da bi imeli otroke. Poglejte naše očete, ki so hoteli imeti svojo državo. Da, živeti sanje pomeni biti revež in ubog, brez koristi, brez hvale in brez »prijateljev«, celo brez tega, kar si sam goreče želiš – samo da bi imel svoje sanje … Šele takrat namreč, ko nimaš ničesar več, šele takrat lahko živiš svoje sanje. Ker si svoboden.
To pomeni odločiti se.
Ko gledam na odločitve svojega življenja, moram reči: vse prave odločitve so nore. In vse prave odločitve bolijo. Ker so odločitve – ločitve. In iz pravih odločitev zrase nekaj velikega. Ker je veliko samo to, kar je novo. Ne normalno, ampak novo.
In ja, menda se ta naš svet, ki se nam zdi tako grd in čuden in pokvarjen, menda se ta svet spreobrne, ko se spreobrne en sam človek na njem. Ko se en sam človek odloči in gre drugače. In ta človek sem jaz.
Ne vem, če mladi danes ne sanjajo. Vem pa, da si mnogi svojih sanj ne upajo živeti. Preveč imajo. Preveč je na kocki. Za to, da živiš svoje sanje, moraš namreč biti norec, ki je pripravljen za te svoje sanje vse zapustiti in od njih ne imeti ničesar. Poglejte svoje starše, ki so imeli sanje, da bi ljubili drug drugega bolj kot vse drugo na svetu. Ki so sanjali, da bi imeli otroke. Poglejte naše očete, ki so hoteli imeti svojo državo. Da, živeti sanje pomeni biti revež in ubog, brez koristi, brez hvale in brez »prijateljev«, celo brez tega, kar si sam goreče želiš – samo da bi imel svoje sanje … Šele takrat namreč, ko nimaš ničesar več, šele takrat lahko živiš svoje sanje. Ker si svoboden.
To pomeni odločiti se.
Ko gledam na odločitve svojega življenja, moram reči: vse prave odločitve so nore. In vse prave odločitve bolijo. Ker so odločitve – ločitve. In iz pravih odločitev zrase nekaj velikega. Ker je veliko samo to, kar je novo. Ne normalno, ampak novo.
In ja, menda se ta naš svet, ki se nam zdi tako grd in čuden in pokvarjen, menda se ta svet spreobrne, ko se spreobrne en sam človek na njem. Ko se en sam človek odloči in gre drugače. In ta človek sem jaz.
Komentarji
Objavite komentar