Pokopati svoje mrtve


Vsak od nas nosi v sebi nekaj mrtvega. Ali je to nekaj, kar so nam ubili drugi, ali pa nekaj, kar smo ubili sami s svojimi dejanji in odločitvami. Lahko smo žrtve ali morilci, pa vendar vsi hodimo v istem sprevodu – v sprevodu, ki ga vodi smrt. Krivica, izkoriščanje, prevara, laž. Ali pa: maščevalnost, obračunavanje, zamera, obsojanje. Čeprav gre za stvari dveh različnih strani, dveh različnih bregov, dveh različnih pogledov, dveh različnih usod, gre za isti sprevod. Sprevod, ki hodi v smeri smrti.

Iz njega ne moremo izstopiti, dokler v sebi nosimo svoje mrliče. Ne moremo biti živi, dokler nosimo v sebi nekaj mrtvega. Čeprav je to jasno, je tudi prav tako težko. Od svojih mrtvih se zelo težko ločimo, ne pustimo jim oditi. Zadržujemo jih zase, ker bi z njimi radi nekaj pridobili, izkoristili bi jih radi, bodisi da bi se komu zasmilili, bodisi da bi z njimi dobili moč nad drugimi, razlog za maščevanje ali zadoščenje ali … A dokler jih nosimo v sebi, zaradi kateregakoli razloga že, niso mrtvi le naši mrliči, ampak smo mrtvi tudi sami.

Pogreb se mi je bil vedno zelo pretresljivo, a tudi globoko zaupljivo dejanje. Ko ljudje svojega mrtvega položijo v zemljo, ga nekomu izročijo, poslovijo se od njega. Tako lahko živijo naprej. In tak pogreb bi morali narediti tudi s tem, kar je mrtvo v nas. Izročiti Bogu naše mrliče, tako da rečemo: »Usmili se nas, Gospod.« Ne zato, da bi oživil mrliče, ampak da bi oživil tiste, ki so mrtvi zaradi njih: mrtvi v srcu, mrtvi v ljubezni, mrtvi v upanju, mrtvi v človečnosti.

Da čutimo usmiljenje in da ga zaradi nas čutijo vsi, je namreč edini način, da gremo v smer življenja.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več