Iskati semena upanja

Pojte Gospodu, njegovo ime slavite, dan na dan oznanjujte, da nas je rešil. Pripovedujte med narodi o njegovem veličastvu, med vsemi ljudstvi o njegovih čudovitih delih. (Ps 95,2-3)

V novo leto nas pospremijo pastirji. Preprosti, revni ljudje, ki nimajo ničesar. In ko stojimo pred novim letom, tudi mi nimamo ničesar. Pred prihodnostjo smo vsi reveži.

Toda čeprav ima revež vsega premalo, ima nečesa veliko. Ima veliko prostora. Ima veliko prostora za iskanje, za prošnjo, in za vse, kar dobi, je hvaležen. In ima veliko upanja. Sicer ne preživi.

Zato so reveži veseli ljudje. Zaradi upanja.

Zato nas danes v novo leto pospremijo pastirji. Da bi nas naučili hiteti v Betlehem. Hiteti, iskati in nabirati semena upanja v svojem bornem, večkrat resnično revnem življenju, ker obilnost imetja še ni bogastvo. Bogastvo – in s tem veselje – je v tem, da odkrijemo Novorojenega, ki je nekje v našem življenju, čeprav skrit in nepoznan. On, Njegova prisotnost je naše upanje. On, Njegova bližina je naše bogastvo v tem letu.

Ob novem letu želim in voščim, da bi ga našli. Da bi odkrili, da smo blagoslovljeni. In da bi o tem – kot pastirji – pripovedovali drugim. Tako bomo blagoslavljali ljudi okoli nas.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro