Ljubiti življenje

Globoko sem prepričan, da ima vsak človek na tem svetu poslanstvo, ki ga lahko izpolni samo on in nihče drug, in da ne odide s tega sveta, ne da bi ga izpolnil. In izpolnjevanje tega poslanstva je preprosto: živeti, kar pa ne pomeni samo obstajati, preživljati čas, minevati, temveč odgovarjati na vprašanja, ki nam jih postavlja življenje.

To so težka vprašanja. Saj jih poznate. Zahtevne odločitve, težke preizkušnje, nove, nepoznane življenjske situacije, trenutki negotovosti in strahu in obupa in še mnogo podobnega. A ta vprašanja niso naključna. V ozadju vseh teh vprašanj je Božji načrt za naše življenje in vedno isto, temeljno vprašanje, ki nam ga preko življenja postavlja Bog: »Hočeš živeti?«

Eno takšnih vprašanj je vprašanje devici Mariji. Mojzesova postava pravi, naj se mlado ženo, ki k svojemu možu ne pride kot devica, odpelje k vratom njenega moža in se jo tam do smrti posuje s kamenjem. Marijo zato vprašanje, ali naj postane Jezusova mati, vznemiri, jo prestraši. To naredijo vsa življenjska vprašanja. In vendar je edini pravi odgovor na vsako življenjsko vprašanje enak odgovoru Device Marije: »Kljub vsemu sprejmem življenje. Kljub vsemu – hočem živeti!« Kajti odgovarjati na vprašanja, ki nam jih postavlja življenje, ne pomeni nič drugega kot ljubiti življenje, kakršno je. Sprejeti življenje in mu pustiti, da te spremeni. Da te naredi takega, kakršen moraš postati, da izpolniš svoje poslanstvo.

Četrta adventna luč je tako odločitev za življenje. Vedno znova reči življenju »da« ter odpovedati se jamranju in nerganju, dolgčasu in življenju v vati. S tem se začne vstop Boga v človeka. Tako se začne odrešenje. Ko rečem: »Hočem živeti.« Kar je enako kot: »Hočem, da me ljubiš,« in »Hočem ljubiti.«