S. Kosovel, Jesensko premišljevanje

Ti si zaprt sam vase
in o svoji bolesti molčiš
in v sivem mraku premišljaš,
kako zaman hrepeniš.

Poglej to tiho prirodo,
ko pade jesenski mrak,
tiha je s svojo usodo;
postani njej enak!

Postani kakor gozdovi,
ki črni v zimi molče,
in ko se odprejo grobovi,
bodi tih ko modre goré!


Komentarji

  1. Marko,
    hvala, ker vsake toliko časa spomniš na poezijo, predvsem pa, ker izbereš pesmi, ki se dotaknejo src...
    Ob prvi priložnosti bom v knjižnici pobrskala za Kosovelom...:)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro