Dom


Bolj kakor kruh in vodo človek potrebuje to, da ima dom. Da ga nekdo objame, da umije njegove noge. Potrebuje sprejetost, potrebuje varnost in gotovost, da ima kraj, kjer se vse grdobije in umazanije njegovih nog operejo in obrišejo.

Tako se začenja velika noč. Doma. V hiši, v odnosu, kjer je nekdo, ki mi je pripravljen služiti, ki mi je pripravljen umiti noge, ne glede na to, ali so čiste ali umazane. Ne glede na to, ali bom to njegovo ljubezen razumel in cenil, ali pa jo bom morda še isti večer, še isto noč izdal, zatajil ali pozabil in zbežal od doma v noč.

Veliki četrtek je ta toplina. Toplina domačega ognjišča, kjer nepopoln, ranjen, nevreden prejemam in prejemam. Gospod ve, da ga potrebujem bolj kot vse. Zato mi ustvarja dom. Zato se sklanja in mi umiva noge. Ker je čutiti to, da sem doma, moja hrana. Brez nje ne morem živeti. In čeprav se bo ta ljubezen kot hrana, kot kruh in vino, v mojem telesu vedno znova uničevala, postajala nič, bo vendarle v meni živela. Moje življenje bo postala. Preživela bo, ker je ljubezen večna, in me bo spreminjala, ker ljubezen vedno spreminja.

Spreminjala me bo v dom.

To je evharistija. To je moj dom, to je moja hrana: Gospodova ljubezen.
Zato daruje svoje telo zame. Ker ve, da bom samo po tej ljubezni in samo zaradi nje lahko kdaj čutil potrebo po tem, da tudi sam umivam rane, odpuščam, poklanjam svoj čas in moči ... da drugim ustvarjam dom, da ljubim, kot me je ljubil Gospod, ki se je sklonil in mi umil noge. Ki me je sprejel, ki mi je ponudil svoj dom.

Dobrodošel doma.


Komentarji

  1. Kjer sem lahko jaz, jaz, kjer si lahko ti, ti, kjer smo lahko mi, mi, tam smo doma :) pa vendar si včasih tako želimo biti ljubljeni, sprejeti, razumljeni, v skriti globini svoje ranjenosti ... pa nismo. Šele, ko zmoremo doumeti, da je Njegov dom, naš dom, nam prihaja naproti On. Razume nas kljub naši nepopolnosti in spremeni naš pogled z dotikom svoje Ljubeče roke, s svojim Objemom. Takrat v nas prebudi zavest, da nismo sami, saj je On z nami. Je tudi križ, je bolečina. Je težka pot. Naj bo Njegova pot, naš dom, naj bo zate, zame, za vse nas, vsak dan! Da pa pot ne bo tako naporna, pa je potrebno, da ljubimo kot nas ljubi Gospod, kajti ljubezen premaga vse, to nam je pokazal ... Bogu hvala za bližnje, ob katerih se počutim doma, tudi pri tebi, Marko. Hvala ti.

    OdgovoriIzbriši
  2. Gospod, čakamo Te, pri Tebi in ob Tebi smo. Daj nam moči, da bomo zmogli odgovoriti na Tvoje povabilo in podariti Tvojo Ljubezen sočloveku. Da bomo lahko rekli, tu smo doma.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro