Preskoči na glavno vsebino

Da bi razumeli ljubezen

Vsako leto, vedno znova, vsaj enkrat stopimo pod križ in gledamo trpljenje našega Gospoda. Trpljenje, ki ga moramo vedno znova gledati, pa čeprav ga poznamo že do obisti, da ga ne bi nikdar pozabili. Ker je to za nas ključna stvar vere: nikdar ne pozabiti, da je naš Gospod trpeči in križani, ker ga moramo vedno poznati prav kot takšnega.

Kajti trpeči Kristus je najčistejša podoba Boga. Ker je najčistejša ljubezen.

Potrebujemo namreč to podobo, kot hrano, kot pijačo jo potrebujemo. Ne je razumeti, ker ne njegovega ne našega trpljenja ne bomo nikdar razumeli. Samo gledati jo, vedeti zanjo, biti o njej prepričan: Gospod je res Trpeči, Gospod je resnično Križani. Ker je tak Gospod želel ostati v našem spominu, ker je želel, da vemo, da trpi, da ga boli. Ker je prav zaradi trpljenja on resnično Ljubezen. In ker se pri sebi zavedamo, da nas resnično ljubi samo tisti, ki zaradi nas sprejema tudi trpljenje – in ki to trpljenje sprejema kot nekaj bistvenega zase. Kajti v trenutku, ko bi v njegovem srcu ne obstajala več možnost bolečine, ne bi bil več Ljubezen. Kajti kdor ljubi, ta trpi. In kdor trpi, ta ljubi.

Zato hoče biti med nami Trpeči, zato hoče, da je v našem življenju Križani. Ne zato, da bi razumeli trpljenje, ampak da bi razumeli ljubezen.
Oznake:

Komentarji

  1. Martina23. 3. 13, 21:51

    Da bi razumeli Ljubezen moramo razumeti tudi trpljenje, saj On, ki nas resnično ljubi, za nas tudi trpi. Njegove razprostrte roke na križu vabijo v objem vse tiste, ki se mu upajo/upamo približati ... v zameno obljublja resnično svobodo, ki je samo v Njem. On noro ljubi, zate in zame. To je norost križa. Zato ponižno pokleknimo pred križ. Naj nas ne bo strah ljubiti.
    P.S.: zgled nam je dal ... torej, dokler ljubimo, zmoremo tudi trpeti.

    OdgovoriIzbriši
  2. andreja24. 3. 13, 09:55

    Marko,
    današnji zapis je izjemno dober, pravzaprav presega moč besed, saj me je v srcu sumljivo zabolelo.Kaj pa , če ne znem ljubiti, če nočem trpeti ?
    Tudi Martinin komentar je zadel bistvo.

    OdgovoriIzbriši
  3. Martina1. 4. 13, 20:54

    Kdor se hoče izogniti trpljenju, se prikrajšan za pomemben del življenja. Velja pravilo, da so oči človeka, ki trpi, bolj odprte za resnico. V trpljenju človek dozori, vendar tudi trpeti je treba znati: kdor zna trpeti, trpi manj ... Sicer pa, trpeti pomeni imeti skrivnost skupaj z Bogom :) saj nobeno trpljenje, nobena bolečina z Njim ni zaman. Velika umetnost je z njo krmariti. Moj klopčič življenja mi razkriva, da se v trpljenju skriva veliko miline in Njegove pomoči. Ne bojmo se trpljenja.

    OdgovoriIzbriši
  4. Anonimni3. 5. 13, 22:33

    Ljubiti v svobodi, ki nam jo daje Gospod ... da, le v Ljubezni najdemo srečo, ki je svet ne more dati. Prava sreča je takrat, ko ljubimo kot nas ljubi Gospod. Človeško srce lahko ima tudi svoje razloge ... ljubiti koga ... katerih razum ne razume. Pa vendar, tudi to je ljubezen. Ljubiti kot ljubi naš Gospod ... to je največ. Dobro vemo, kako vsi hrepenimo po Ljubezni.

    OdgovoriIzbriši
  5. Anonimni16. 5. 13, 22:27

    Vse je ljubezen, tudi ta, ki gnezdi na veliki bolečini. Na nas je, da to bolečino ovrednotimo z ljubeznijo. Ni pomembno, kako smo bogati na tem svetu, vendar, če imamo ljubezen, imamo vse. Vsi imamo čut za to, kaj pomeni dajati in ljubiti, dokler ne zaboli.
    "Če ljubiš tako, da boli, bolečina izgine in ostane samo še ljubezen." (bl. mati Terezija)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Potruditi se

Ne zgodi se več poredko, da mi med brskanjem po socialnem omrežju pride pred oči vabljiv naslov: »Kako shujšati brez truda.« Namenoma je tak, seveda, da bi pritegnil pozornost, kako tudi ne, saj lepo utemeljuje najpopularnejšo misel današnjega sveta, ki se razodeva tudi v bitcoinih in podobnih hitrih zaslužkih: kako dobiti čim več s čim manj truda oz. izgube. Glavna prioriteta našega sveta je pač dobiček . In čim hitrejši je, tem bolje. Trud je pri tem zgolj ovira.  Ne bi šlo za tako velik problem, če ne bi podobno miselnost začeli tudi živeti , jo torej uporabljati v svojih odnosih: dobiti čim več za čim manj truda. Ali še bolje: dobiti, ne da bi bilo treba kaj dati. In tega se tako v odnosih kot tudi v finančnem svetu ne da drugače kot z goljufijo : nekdo mora nekaj izgubiti, da lahko ti nekaj pridobiš oz. zaslužiš na njegov račun. Tako je z vsem, kar je pridobljeno na lahko. »Je pač najemnik in mu za ovce ni mar.« (Jn 10,13) Opeharjeni ljudje pa drug drugega gledamo s strahom in nej
Objavite komentar
Preberite več

Tone Pavček, Take dežele ni

Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
8 komentarjev
Preberite več

Svoboda je ljubiti svoje meje

Svet bo spet moral najti Boga. Ali pa ga ne bo več. Sveta, mislim. »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike.« (Jn 15,4-5) Kajti ko govorimo o zmešanem svetu brez morale in vrednot, o svetu, v katerem je mogoče resnično vse mogoče, moramo začeti pri dejstvu, da smo si tak svet želeli , namreč svet brez omejitev, v katerem je lahko vse tako, kot si želimo, kjer ni nič prepovedano – in zato tudi nič več sveto in lepo. Svet neizmerne svobode, brez meja in prepovedi. Zato smo se za to odrekli Bogu, torej nekomu, ki je nad vsemi, nekomu, ki postavlja meje in s tem ustvarja red, ki nekatere stvari označi za nedotakljive in nemogoče. In tak svet zdaj res imamo, svet, v katerem si človek predstavlja, da je bog. In je v njem vse narobe. Ker je porušen temeljni red: » Jaz sem trta, vi mladike.« (Jn 15,5)  Meje so namreč v človeka položene zato, ker ga definirajo . Pomagajo mu spoznati, kdo je in kaj mora (in m
1 komentar
Preberite več

Zavetnik poslušanja in zvestobe

Kar koli delate, delajte iz srca kakor Gospodu in ne kakor ljudem. (Kol 3,23)  Pridni Jožef, ki nas z oltarja gleda s tako vsakdanjo sekiro in žago, potnega čela in hoče brez besed povedati neko pomembno stvar: da je Božji otrok »tesarjev sin« (Mt 13,55). Da je torej njegovo delo napravilo Božjega sina. Da ga je njegovo pridno delo spravilo v mizarsko delavnico. Da ga zato lahko naše zvesto in požrtvovalno delo spravi v naše cerkve, v naše kuhinje, v naše pisarne in tovarne, ker je vse naše delo pravzaprav ustvarjanje Boga v našem svetu.  Ne glede na to, ali smo duhovnik ali tesar, kuharica ali smetar, naše delo »ustvarja« Boga.   In ko se tega zavedamo, potem moramo razumeti, kako nekaj pomembnega je delati – in kako nekaj pomembnega je delati pošteno, zavzeto, marljivo in z veseljem tisto, k čemur smo bili poklicani po svojih sposobnostih . Ker je to nič manj kot nekaj, kar temu svetu dolgujemo, namreč dobro opraviti svojo nalogo. » Če je človek poklican za pometača ulic, naj pomet
Objavite komentar
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Objavite komentar
Preberite več