Resnično trpi - kot jaz in ti
A danes se moraš vsaj za hip ustaviti pod njim in pogledati nanj. Moraš. Pomembno je. Ker boš tam videl Boga. Tam, na tvojem križu je razpet, na tvojem trpljenju je pripet, da te objame, da te pogreje s svojo tolažbo, ki je največja mogoča tolažba vsakega človeškega trpljenja: »Nisi sam. S teboj sem. Skupaj s teboj trpim tudi jaz.«
Trpi, resnično trpi ta moj Bog na križu, trpi, kot trpiva jaz in ti: zapuščen je in osamljen, izdan, zlorabljeno je njegovo zaupanje in ljubezen, prodano je njegovo prijateljstvo, po krivici je obsojen, ves svet se mu je porušil, vse, kar je zidal, je propadlo, ne čuti ne ljubezni ne usmiljenja. Sam je, popolnoma sam.
Mar ni doživel vsega, kar doživljaš ti? Mar ni trpel vsega, kar trpiš ti?
Tam je. In bo tam tudi ostal. Dokler bo človeštvo trpelo, bo trpel tudi Bog. Ker ljubezen tudi trpi. Tvojega trpljenja ne more odpraviti. Toda deli ga skupaj s teboj. Deli tvojo resničnost tudi v vsej njeni krutosti in zahtevnosti, ker je tudi on in njegovo trpljenje resnično. In ker ravno ta resničnost odrešuje.
Pojdiva danes pod križ in glejva nanj. Tam je Bog, ki naju ima rad.
*
Trpljenje je v konec koncev skrivnost. Sicer pa trpiš ne ti, trpi telo, trpi um. Ti pa nisi um :)
OdgovoriIzbrišiSeveda sem. "Jaz" sem tudi telo, tudi um, tudi duh.
OdgovoriIzbrišiTi si zavest. Zavest, ki uporablja um, vendar nisi ta. Namesto da mi uporabljamo um, on nas :)
OdgovoriIzbrišiNe, ne, draga Nastja, trpiš cel, trpiš v vsem, kar si, trpiš v svojem bistvu. To je dejstvo, ki se ga s takimi in drugačnim razglabljanjem in filozofiranjem ne da rešit. In vse skupaj je tu nezadostno, vse naše kategorije, ker so to vprašanja, ki nas presegajo - sami jih ne bomo mogli rešiti. Smo v šahu in se ne moremo izviti iz tega položaja. Ljudje ne moremo, nam mora kdo drug pomagati.
OdgovoriIzbriši