Vi ste priče teh stvari
Danes od Božje besede odhajamo z zelo pomembnim sporočilom. Pravzaprav z istim sporočilom kot od vsake maše: »Vi ste priče teh reči.« Katerih reči? Njegove smrti in vstajenja, njegovega darovanja in ljubezni in neverjetnih sadov, ki iz tega izvirajo: nepredstavljivo odpuščanje, nepremagljivo upanje, neuničljivo veselje.
Priče teh stvari smo. Priče, ki vedo, ki so videle, ki so začutile Boga pod prsti, ki so okušale njegovo življenje in njegovo osvobajajoče sporočilo. Priče, ki so imele možnost se z njim srečati, ga otipati in se prepričati, da je živ, da je resničen, da me res odrešuje iz mojih omejenosti in da so njegove besede uresničljive in pravilne – predvsem v konkretnem življenju, kakršno je moje.
Priče smo. Utelešenje tistega, kar smo videli, kar smo slišali, kar smo otipali v srečanju z Jezusom. Telo, beseda, razum, srce, po katerem se Jezus srečuje z ljudmi okoli nas. Jezus se je namreč učencem prikazal, ko sta emavška romarja z žarom pripovedovala o srečanju z njim. In Jezus se prikazuje tudi drugim ljudem, ko mi govorimo o srečanju z njim; ko mi živimo to srečanje v svojem življenju.
Toda kakšen Jezus se jim prikazuje? Resnični in pravi Jezus Kristus, Ranjeni, Križani in Vstali?
Morda ste malce v zadregi. Morda takega Jezusa sploh še niste srečali, morda Jezusa sploh ne poznate. Kako bi lahko bili njegove priče? Morda ste srečali samo Jezusa iz davnih pripovedk, premrzlih cerkva, Jezusa zategnjenosti in starokopitnosti, ne pa takega, o katerem govorim. In imate prav: to ni resnični Jezus.
Ker resnični in pravi Jezus ni Jezus manijakov, prevarantov, sanjačev in manipulatorjev. Resnični Jezus je Jezus, ki smo ga srečali v svoji lepi in kruti resničnosti kot bližino, kot čudež, kot ljubezen. Resnični Jezus je Jezus naše ženskosti in moškosti, Jezus naših problemov in veselja, naših ran in krivd, naših strahov in želja, naših talentov in karakterja. Pravi Jezus je Jezus naše normalnosti, če lahko tako rečem. Jezus, ki se nas je dotaknil, ki se je srečal z našo normalnostjo, ne z nečim, kar nismo mi.
Srečali ste ga. Gotovo. Njegove priče ste.
Priče teh stvari smo. Priče, ki vedo, ki so videle, ki so začutile Boga pod prsti, ki so okušale njegovo življenje in njegovo osvobajajoče sporočilo. Priče, ki so imele možnost se z njim srečati, ga otipati in se prepričati, da je živ, da je resničen, da me res odrešuje iz mojih omejenosti in da so njegove besede uresničljive in pravilne – predvsem v konkretnem življenju, kakršno je moje.
Priče smo. Utelešenje tistega, kar smo videli, kar smo slišali, kar smo otipali v srečanju z Jezusom. Telo, beseda, razum, srce, po katerem se Jezus srečuje z ljudmi okoli nas. Jezus se je namreč učencem prikazal, ko sta emavška romarja z žarom pripovedovala o srečanju z njim. In Jezus se prikazuje tudi drugim ljudem, ko mi govorimo o srečanju z njim; ko mi živimo to srečanje v svojem življenju.
Toda kakšen Jezus se jim prikazuje? Resnični in pravi Jezus Kristus, Ranjeni, Križani in Vstali?
Morda ste malce v zadregi. Morda takega Jezusa sploh še niste srečali, morda Jezusa sploh ne poznate. Kako bi lahko bili njegove priče? Morda ste srečali samo Jezusa iz davnih pripovedk, premrzlih cerkva, Jezusa zategnjenosti in starokopitnosti, ne pa takega, o katerem govorim. In imate prav: to ni resnični Jezus.Ker resnični in pravi Jezus ni Jezus manijakov, prevarantov, sanjačev in manipulatorjev. Resnični Jezus je Jezus, ki smo ga srečali v svoji lepi in kruti resničnosti kot bližino, kot čudež, kot ljubezen. Resnični Jezus je Jezus naše ženskosti in moškosti, Jezus naših problemov in veselja, naših ran in krivd, naših strahov in želja, naših talentov in karakterja. Pravi Jezus je Jezus naše normalnosti, če lahko tako rečem. Jezus, ki se nas je dotaknil, ki se je srečal z našo normalnostjo, ne z nečim, kar nismo mi.
Srečali ste ga. Gotovo. Njegove priče ste.
Komentarji
Objavite komentar