Pustimo telefon zvoniti
Človek se mora navaditi, da ne odgovarja prenaglo na zunanje dražljaje in da ga zunanji dražljaji ne motijo, ne vznemirjajo.
Navaditi se mora, da ostane kljub zunanjim dražljajem miren in se ne da vznemiriti in razdražiti, iztiriti ali potlačiti. Kot najpreprostejšo moderno vajo navajajo telefon. "Naj telefon zvoni, ni treba, da dvignem slušalko; bo že nehal." S takimi mislimi se lahko tudi navadimo, da na izzivalno psovko svojega bližnjega - molčimo. Tako je spor najprej končan in zmaga zanesljivo - naša, ne nasprotnikova, čeprav je po vsakdanjem mnenju baje ravno narobe; a ni res.
Človek se sam ne zaveda, da se prav s takimi vajami razvije v najbolj mirno osebnost, ki je zlepa nobena stvar ne spravi iz ravnotežja.
Človeku se namreč šele ob takem obnašanju začne odkrivati ena od temeljnih zakonitosti našega življenja v razmerju do zunanje okolice.
Niso zunanje okoliščine vzrok za našo prenapeto in vzdraženo držo, ampak samo naši lastni odgovori na te okoliščine. Vse bolj se moramo zavedati, da človek ni prvenstveno odzivno bitje, ki se samo odziva na dražljaje, marveč da je povsem samohotno dejavno bitje.
/.../
Sporočila naše okolice imajo za nas glavni pomen v tem, da nas obveščajo, kako se čoln našega življenja usmerja zastavljenemu cilju naproti. Vse naše reakcije na sporočila iz okolice se morajo ravnati samo po tem, kakšno je naše trenutno stanje glede na življenjski cilj, ki smo si ga začrtali.
(odlomek iz knjige A. Trstenjaka, Človek samemu sebi, Celje 1994, str. 151-152)
Človek se sam ne zaveda, da se prav s takimi vajami razvije v najbolj mirno osebnost, ki je zlepa nobena stvar ne spravi iz ravnotežja.
Človeku se namreč šele ob takem obnašanju začne odkrivati ena od temeljnih zakonitosti našega življenja v razmerju do zunanje okolice.
Niso zunanje okoliščine vzrok za našo prenapeto in vzdraženo držo, ampak samo naši lastni odgovori na te okoliščine. Vse bolj se moramo zavedati, da človek ni prvenstveno odzivno bitje, ki se samo odziva na dražljaje, marveč da je povsem samohotno dejavno bitje.
/.../
Sporočila naše okolice imajo za nas glavni pomen v tem, da nas obveščajo, kako se čoln našega življenja usmerja zastavljenemu cilju naproti. Vse naše reakcije na sporočila iz okolice se morajo ravnati samo po tem, kakšno je naše trenutno stanje glede na življenjski cilj, ki smo si ga začrtali.
(odlomek iz knjige A. Trstenjaka, Človek samemu sebi, Celje 1994, str. 151-152)
Res je, sedaj pa spat, bom še malo mlela to vaše misli in potonila v zaslužen spanec.
OdgovoriIzbrišiHvala vam in Bogu, ki mi ob pravem času pošiljaprave stvari. Tudi ta blog.
lp
Andreja
Ja, dostikrat je to zelo težko, da ne udarimo na prvo žogo - včasih se človek zelo začudi, kako mu je uspelo ostati miren, pa čeprav bi vsakdo odreagiral drugače, milost rečem jaz temu. Ampak se da marsikaj narediti na tem področju. Sem bi uvrstil še kletvice, ko prehitro spregovorimo. V bistvu odreagiramo z jezikom na nek dražlajaj, in sicer slabo odreagiramo.
OdgovoriIzbriši